novice

13. januarja 2017

Razpis državnega tekmovanja v znanju latinščine za šolsko leto 2016/17

David

tekmovanje lat

Društvo za antične in humanistične študije Slovenije s sedežem na Filozofski fakulteti, Oddelek za klasično filologijo, Aškerčeva 2, Ljubljana, ki ga kot odgovorna oseba zastopa njegov predsednik Gregor Pobežin,

razpisuje

državno tekmovanje iz latinščine za dijake gimnazij v šolskem letu 2016/2017

Vsebinski program tekmovanja, ki poteka po določilih Pravilnika o tekmovanju iz znanja latinščine v srednji šoli, je usklajen z učnim načrtom za latinščino v klasični gimnaziji in gimnaziji v obsegu 420 ur.
Tekmovanje je namenjeno dijakom 3. letnika in obsega slovnične vsebine v obsegu predmetnega izpitnega kataloga za latinski jezik (kot so zasnovane v okviru učbenikov Usus I in Usus II). Tekmovanje poteka 120 minut brez odmora.
Tekmovalci na tekmovanju lahko uporabljajo latinsko-slovenski in slovensko-latinski slovar. Slovar prinesejo na tekmovanje s sabo.

  1. Datum in kraj tekmovanja

Državno tekmovanje iz latinščine za dijake gimnazij v šolskem letu 2016/2017 bo potekalo v petek, 17. marca 2017, s pričetkom ob 13. uri na Prvi gimnaziji Maribor, Trg generala Maistra 1, Maribor.

  1. Udeleženci tekmovanja

Tekmovanja iz znanja latinščine v srednji šoli se lahko udeležijo dijaki 3. letnika, ki so se na tekmovanje uvrstili na podlagi rezultata na šolskem tekmovanju.

  1. Prijava na tekmovanje

Tekmovalce na tekmovanje prijavijo srednje šole, ki jih dijaki obiskujejo, in sicer najkasneje do 3. marca 2017 na naslov izvajalca tekmovanja. Prijava na tekmovanje vključuje:

  • naziv in naslov šole, ki tekmovalca pošilja,
  • priimek in ime tekmovalca,
  • priimek in ime njegovega mentorja.
  1. Objava rezultatov tekmovanja

Rezultati bodo objavljeni, ko bo strokovna komisija ocenila vse naloge, nagrade in priznanja pa bodo podeljena na sklepni prireditvi, katere datum bo po dogovoru z učitelji in nagrajenimi dijaki objavljen naknadno.
O rezultatih tekmovanja bodo šole, ki so poslale tekmovalce, naknadno obveščene tudi s posebnim dopisom organizatorja, prav tako bodo rezultati objavljeni na spletni strani organizatorja (www.dahs.si).

  1. Kontaktna oseba

Vse dodatne informacije v zvezi s tekmovanjem dobite pri Gregorju Pobežinu, predsedniku DAHŠ (e-pošta: gregorpobezin@gmail.com).

Ljubljana, 27. 12. 2016

predsednik društva:
dr. Gregor Pobežin

8. aprila 2016

Razpis državnega tekmovanja v znanju latinščine za šolsko leto 2015/16

Nada

Društvo za antične in humanistične študije Slovenije s sedežem na Filozofski fakulteti, Oddelek za klasično filologijo, Aškerčeva 2, Ljubljana, ki ga kot odgovorna oseba zastopa njegov predsednik Gregor Pobežin,

razpisuje

državno tekmovanje iz latinščine za dijake gimnazij v šolskem letu 2015/2016

1. Vsebinski program tekmovanja

Vsebinski program tekmovanja, ki poteka po določilih Pravilnika o tekmovanju iz znanja latinščine v srednji šoli, je usklajen z učnim načrtom za latinščino v klasični gimnaziji in gimnaziji v obsegu 420 ur.
Tekmovanje namenjeno dijakom 3. in 4. letnika in obsega slovnične vsebine v obsegu predmetnega izpitnega kataloga za latinski jezik (kot so zasnovane v okviru učbenikov Usus I in Usus II). 
Tekmovanje sestavljata dva dela. Prvi del obsega slovnični test, drugi del vsebuje prevod latinskega besedila v slovenščino in dodatno latinsko besedilo, ki mu sledijo vprašanja iz kulture in civilizacije antičnega Rima.
Tekmovanje poteka 120 minut brez odmora, tekmovalci oba dela nalog (slovnični in civilizacijski) rešujejo skupaj.
Tekmovalci na tekmovanju lahko uporabljajo latinsko-slovenski in slovensko-latinski slovar. Slovar prinesejo na tekmovanje s sabo.

2. Datum in kraj tekmovanja

Državno tekmovanje iz latinščine za dijake gimnazij v šolskem letu 2015/2016 bo potekalo v soboto, 9. aprila 2016, s pričetkom ob 10.00 na Škofijski gimnaziji Vipava, Seidlova 9, Novo mesto.

3. Udeleženci tekmovanja

Tekmovanja iz znanja latinščine v srednji šoli se lahko udeležijo dijaki 3. in 4. letnika klasične gimnazije in tisti dijaki gimnazije ali druge srednje šole, ki so dosegli primerljivo raven znanja z izobraževanjem v javnem ali zasebnem zavodu oz. s samoizobraževanjem in so se na tekmovanje uvrstili na podlagi rezultata na šolskem tekmovanju.

4. Prijava na tekmovanje

Tekmovalce na tekmovanje prijavijo srednje šole, ki jih dijaki obiskujejo. Tekmovalci, ki so si ustrezno znanje pridobili s samoizobraževanjem, se na tekmovanje prijavijo sami.
Prijava na tekmovanje vključuje:

  • naziv in naslov šole, ki tekmovalca pošilja, oz. domači naslov, če se tekmovalec prijavlja sam,
  • priimek in ime tekmovalca,
  • priimek in ime njegovega mentorja.

5. Objava rezultatov tekmovanja

Rezultati bodo objavljeni, ko bo strokovna komisija ocenila vse naloge, nagrade in priznanja pa bodo podeljena na sklepni prireditvi, katere datum bo po dogovoru z učitelji in nagrajenimi dijaki objavljen naknadno.
O rezultatih tekmovanja bodo šole, ki so poslale tekmovalce, oz. tekmovalci, ki so se prijavili sami, naknadno obveščene tudi s posebnim dopisom organizatorja, prav tako bodo rezultati objavljeni na spletni strani organizatorja (
www.dahs.si).

6. Kontaktna oseba

Vse dodatne informacije v zvezi s tekmovanjem dobite pri Gregorju Pobežinu, predsedniku DAHŠ (e-pošta: gregorpobezin@gmail.com).

Ljubljana, 31. 3. 2016

predsednik društva:
dr. Gregor Pobežin

18. februarja 2016

7. Grošljev simpozij

Nada

Društvo za antične in humanistične študije Slovenije
v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU

organizira

Al’ prav se reče Cezar ali Kajsar: slovenjenje latinskih in starogrških imen
7. Grošljev simpozij

KDAJ: 1.–3. marec (od torka do četrtka) 2016
KJE: Dvorana Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana

Prvi dan (torek, 1. marec): Pogledi klasičnih filologov

16:30 • sprejem udeležencev

16:45 • uvodno predavanje: akad. Kajetan Gantar: Nekaj odprtih vprašanj o poudarjanju antičnih lastnih imen
17:25 • Marko Marinčič: Parménid ali Parmeníd: pravda, ki sploh ni črkarska
17:50 • razprava (moderator: Brane Senegačnik)

18:15 • odmor s kavo in prigrizkom

18:30 • Gregor Pobežin: Al’ prav se piše Šparta ali Sparta? Nered med antičnimi imeni v zgodovinopisnih prevodih
18:55 • razprava (moderator: Brane Senegačnik)
19:20 • zaključek prvega dneva simpozija


Drugi dan (sreda, 2. marec): Slovenistični pogledi in primerjava z drugimi evropskimi jeziki

16:30 • Helena Dobrovoljc: Jezikoslovna načela med izročilom, prestižem in uporabnikom
16:55 • Vida Pust Škrgulja: Doslednost ali kompromis? Dileme iz prakse pri slovenjenju latinskih in grških imen
17:20 • razprava (moderator: Nada Grošelj)

17:45 • odmor s kavo in prigrizkom

18:10 • Marta Kocjan Barle: Sklanjanje starogrških in latinskih lastnih imen moškega spola po prvi sklanjatvi
18:35 • Peter Weiss: Slovnični spol (in število) pri izposojenkah v slovenščini
19:00 • razprava (moderator: Nada Grošelj)
19:30 • zaključek drugega dneva simpozija

Tretji dan (četrtek, 3. marec): Izzivi posameznih strok

16:30 • Matej Hriberšek: Zgode in nezgode pri prevajanju grških in latinskih geografskih imen
16:55 • Alenka Cedilnik: Pasti uporabe antičnih imen in izrazov v besedilih s področja zgodovine
17:20 • razprava (moderator: David Movrin)

17:45 • odmor s kavo in prigrizkom

18:10 • Miran Špelič: Biblična in patristična imena v slovenskih prevodih
18:35 • razprava (moderator: David Movrin)
19:10 • zaključek simpozija

10. januarja 2013

Demagoška komedija

Nada

aristofan-demagoska_komedija-naslovka3

Aristofanova demagoška komedija nam postavlja ključno vprašanje: je demagogija res nekaj slabega? Odgovor na to na videz preprosto vprašanje ni lahek niti enoznačen, ugotavlja prevajalka Maja Sunčič, saj nas podrobno branje opozarja na velike kulturne razlike med antično atensko in sodobnimi demokracijami ter nas svari pred poenostavitvami. Izhodiščni pomen besed demagogija in demagog je nevtralen ali pozitiven, kar vidimo tudi v Aristofanovi demagoški komediji.

Čeprav Aristofan demagoge silovito napada, njegovi demagoški komediji Vitezi (prvič uprizorjena l. 424 pr. Kr.) in Ptiči (prvič uprizorjena 414 pr. Kr.) pokažeta, kaj vse lahko dosežemo z demagogijo. Komični junak nastopa kot pameten državljan, za katerega se izkaže, da ima vse zmožnosti demagoga, ko pa dobi pravico, da spregovori, se upre demagogu in sam postane demagog. Po drugi strani nas Aristofan opozarja na nevarnosti demagogije, s čimer kritizira demokracijo in jo napada kot družbeno ureditev. Pokaže, da je ljudstvo nestanovitno in nezanesljivo, sprejema obljube, podkupnine in prilizovanja demagogov, ki pa so hitro nadomestljivi z novimi. Aristofanova demagoška komedija preigrava različne možnosti odnosa med politikom in ljudstvom, ki v komičnem kontekstu mnogokrat mejijo na pornografijo in prostitucijo.

 

Aristofanov trojček pri ISH

Nada

aristofan-mirovniska_komedija-naslovka1aristofan-ekonomska-komedija-naslovka

Pravkar je izšel pri ISH še tretji zvezek Aristofanovih komedij v prevodu in izčrpni teoretični obravnavi Maje Sunčič – Demagoška komedija, ki vsebuje igri Vitezi in Ptiči. Kot piše na platnici, Aristofanova demagoška komedija ‘preigrava različne možnosti odnosa med politikom in ljudstvom, ki v komičnem kontekstu mnogokrat mejijo na pornografijo in prostitucijo’. Spomnimo, da prvi zvezek v trojčku, naslovljen Ekonomska komedija, obsega Parlamentarke in Bogastvo; ti igri ‘nagovarjata tudi državljana v sodobnih demokracijah in mu sporočata, da je ekonomska enakost možna le v fantastičnem svetu komedije’. Drugi zvezek, Mirovniška komedija, pa prinaša Mir in Lizistrato, ‘večno sveži in vedno novi spodbudi za mirovništvo’. Skratka, Aristofan še naprej ostaja aktualen, kot je že vso svojo zgodovino.

9. januarja 2013

Ars poetica pri Horaciju in Boileauju

Nada

Med antičnimi deli, ki so vtisnila poznejši evropski književnosti najgloblji pečat, je brez dvoma Horacijeva Ars poetica. Horacijevi zdravorazumski nauki – zahteve po enovitosti, notranji skladnosti in doslednosti pesniškega dela ter po avtorjevi vrhunski samodisciplini, znamenita maksima, da je v poeziji najbolje združiti koristno s prijetnim – so se vkoreninili v zavest evropskega človeka in navdihnili številne verzificirane eseje o pesništvu tako v latinščini kot v »ljudskih« jezikih: italijanščini, francoščini, španščini, angleščini. Aktualnost Horacijevih misli se je nekoliko umaknila v ozadje šele z nastopom romantike, še v obdobju klasicizma in razsvetljenstva pa je njegova razprava veljala za zakonik razuma in dobrega okusa. Med njene najpomembnejše naslednice sodi klasicistična pesnitev L’art poétique (1674) Nicolasa Boileauja, ki je kritiška načela Horacija in nekaterih drugih avtorjev osvetlil s primeri iz starejše in sočasne francoske književnosti. Tako nam je s svojo poemo, več kot dvakrat daljšo od Horacijeve, zapustil dragocen uvid v književno ustvarjanje in uveljavljene kritiške poglede svojega časa, ki so jih upoštevali francoski klasiki Corneillevega in Racinovega kova. Z objavo obeh del v isti izdaji (gre za prvi integralni prevod Boileaujeve pesnitve v slovenščino in za nov prevod Horacijeve) se bralec lahko sam prepriča, kako živo in navdihujoče je bilo antično izročilo pred slabimi štiristo leti.horacij-boileau_naslovka1

4. decembra 2012

Literarni večer s prevajalkami in prevajalci iz klasičnih jezikov

admin

literarni-vecer-s-prevodi-iz-klasicnih-jezikov

Več…

25. septembra 2012

4. Grošljev simpozij

Nada

Svet živali v življenju antičnega človeka

 

PRVI DAN: 13. oktober (sobota) 2012
Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4, Ljubljana

DRUGI DAN: 16. oktober (torek) 2012
Dvorana Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana

Program

PRVI DAN (sobota)

9:20 • sprejem udeležencev, pozdravni nagovor

9:35 • Marjetka Golež Kaučič: »Govoreče živali in nemi ljudje?«: Ezopove in slovenske basni ter ljudske živalske balade kot zgodbene in moralne podlage sodobnega odnosa ljudi do živali
10:00 • Milena Mileva Blažić: Motiv zlatega runa v Argonavtih
10:25 • Branislava Vičar: Primerjava zagovora živali v Plutarhovi razpravi O uživanju mesa in Shelleyjevem Zagovoru naravne prehrane
10:50 • razprava (moderatorka: Marjeta Šašel Kos)

11:15 • odmor s kavo in prigrizkom

11:45 • Neža Vilhelm: Kakšne pse so poznali Grki in Rimljani
12:10 • Alenka Cedilnik: Ksenofont in konji
12:35 • Ignacija J. Fridl: Vloga konja v antični filozofiji
13:00 • razprava (moderator: Gregor Pobežin)

13:30 • kosilo

15:30 • Gregor Pobežin: Dihotomija človeškega in živalskega: Salustij in njegovi zgledi
15:55 • Neža Zajc: Nekaj notic o krščanski emblematiki živali
16:20 • Miran Špelič: Svetopisemske živali v patristični eksegezi
16:45 • razprava (moderator: David Movrin)

17:10 • odmor s kavo in prigrizkom

17:40 • Jožica Čeh: Vloga živali v Ovidijevih Metamorfozah
18:05 • Igor Škamperle: Diana, lovec Aktajon in usodna preobrazba
18:30 • Klemen Grabnar: Je ne menge point de porc: zgodnja parodična maša Orlanda di Lassa
18:55 • razprava (moderatorka: Nada Grošelj)
19:30 • zaključek prvega dneva simpozija

DRUGI DAN (torek: situlski in arheozoološki večer)

Večer bo povezoval Peter Turk.

18:00 • Andrej Preložnik: Lovski prizori na izdelkih situlske umetnosti
18:25 • Iztok Vrenčur: Upodobitve živali na liturgičnih predmetih iz »knežje« gomilne grobnice v Črnolici pod Rifnikom
18:50 • odmor s kavo in prigrizkom

19:10 • Brina Škvor Jernejčič: Jelen v železnodobnih pogrebnih običajih
19:35 • Borut Toškan: Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru: arheozoološki pogled
20:00 • razprava
20:30 • zaključek simpozija

4. junija 2012

Nekaj izdaj iz Loebove zbirke

Kristina

http://ryanfb.github.com/loebolus/

14. oktobra 2011

Tretji Grošljev simpozij

Nada

Antični miti v besedi, podobi in zvoku

22. oktober 2011

Hotel Malograjski dvor, Kamnik

Program

9:30 · sprejem udeležencev, pozdravni nagovor (Kajetan Gantar, SAZU)

 

10:00 · Barbara Šega Čeh (FF UL): Izrazne
možnosti slovenskega heksametra v prevodu Ovidijevih Metamorfoz

 

10:25 · Bojan Djurić (FF UL): Mitološki
prizori med Norikom in Panonijo

 

10:50 · Katarina Šmid (UP ZRS in UP FHŠ): »Po kopnem in morju pot je zaprta – nebo je odprto . . .«: Ikarjev lik na nagrobnih
spomenikih Norika in Panonije

 

11:15 · odmor s kavo in prigrizkom

 

11:30 · Stanko Kokole (FF UL in UP ZRS): Keltski Cernun ali grški Aktajon v
ruralnem zakotju province Panonije?

 

11:55 · Marjeta Šašel Kos (ZRC SAZU): Carnaria: praznik boginje Karne

 

12:20 · Katja
Hrobat Virloget (UP ZRS in UPFHŠ): »Poljubiti
Babo«: o slovanskih in predslovanskih ritualnih praksah

 

12:45 · razprava

 

13:30 · kosilo

 

15:30 · Monika Osvald (samost. raz.): Io, Argos, Hermes in siringa: primer
vpliva Ovidijevih Metamorfoz na
rimsko slikarstvo

 

15:55 · Barbara Murovec (ZRC SAZU in FF UM): Alegorično-mitološke
upodobitve elementa Voda: freske v slavnostni dvorani gradu Brežice in njihov
literarno-likovni kontekst

 

16:20 · Tine Germ (FF UL): Narcisove metamorfoze
v slikarstvu simbolizma in nadrealizma: Gustave Moreau in Salvador Dalí

 

16:45
· razprava

 

17:30
· odmor s kavo in prigrizkom

 

18:00 · Metoda Kokole (ZRC SAZU): Opera Euridice
Giulia Caccinija: dva (?) izvoda partiture v ljubljanski stolnici ok. leta 1620

 

Odlomke iz opere bosta izvedla Barbara Tišler
(sopran) in Tomaž Sevšek (čembalo).

 

18:30 · zaključek simpozija

30. septembra 2011

PHI zdaj tudi na spletu

Kristina

Nadvse uporabna baza latinskih tekstov PHI je že nekaj časa dosegljiva na naslednji povezavi:

http://latin.packhum.org/index

13. decembra 2010

Ciceron: O prerokovanju

Nada

V zbirki Dialog z antiko, ki jo izdaja Institutum Studiorum Humanitatis (ISH), je pravkar izšla knjiga O prerokovanju Marka Tulija Cicerona.
Ciceron je vpeljal v rimsko kulturo grške filozofske sisteme in misli, ki jih je prilagodil rimskemu okolju in nazorom, ter utemeljil latinsko filozofsko izrazje. Razprava O prerokovanju (De divinatione) je vsaj deloma nastala že pred smrtjo Julija Cezarja 15. marca 44 pr. Kr., po tem dogodku pa jo je avtor še dokončno uredil in objavil. Sestavljata jo dve knjigi: v prvi po kratkem predgovoru Ciceron takoj preide na pogovor o prerokovanju in o obstoju preroške zmožnosti, ki naj bi ga imel z mlajšim bratom Kvintom, in skozi njegova usta predstavi argumente, ki govorijo prerokovanju v prid, v drugi pa te iste argumente sistematično ovrže. Kot v drugih filozofskih spisih tudi tu črpa argumente predvsem iz grških virov, vendar jih razvija po svoje ter osvetljuje z zgledi iz zakladnice lastnih izkušenj in razgledanosti. Ciceronov spis O prerokovanju kot najpomembnejši (in domala edini) ohranjeni antični spis o naslovni temi prinaša dragoceno in zanimivo pričevanje iz prve roke o rimskem in grškem duhovnem svetu – o religioznih nazorih in filozofskih argumentih, nič manj pa tudi o vedeževalskih praksah in anekdotah, ki so krožile po Sredozemlju v 1. stoletju pr. Kr.
Razpravo je prevedla Nada Grošelj, ki je dodala tudi spremno besedilo. Cena: 17,00 €. Trenutno je knjiga na voljo v Modrijanovi knjigarni in Konzorciju.

Ciceron: O prerokovanju

Ciceron: O prerokovanju

28. novembra 2010

Gimnazijski recital ob jubileju Kajetana Gantarja

admin

roman_forum

Dijaki in profesorji slovenskih gimnazij s klasičnim programom vabijo na recital ob osemdesetletnici akad. prof. dr. Kajetana Gantarja. Na prireditvi bodo dijaki ob prisotnosti slavljenca predstavili odlomke iz njegovih prevodov. Sodelujejo Gimnazija Poljane, Škofijska klasična gimnazija, Gimnazija Škofja Loka, Gimnazija Novo mesto, 1. gimnazija v Celju, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor in Prva gimnazija Maribor.

Recital bo četrtek, 2. 12. ob 18.00, v dvorani Gimnazije Poljane, Ljubljana. Vabljeni!

8. oktobra 2010

Drugi Grošljev simpozij in Borštnikovo srečanje

Nada

plakat

Več…

Kajetan Gantar: “Poetika poikilije”

admin

gantar-vabilo-801

26. julija 2010

Vivarium novum: študij latinščine v latinščini

admin

Eksperimentalna izobraževalna ustanova Vivarium novum, v kateri je pred leti s poučevanjem latinščine v latinščini ob podpori mednarodne skupine klasičnih filologov začel italijanski profesor Luigi Miraglia, se je lani močno razširila in se iz Montelle pri Neaplju preselila v Rim. Kandidati, ki se tja stekajo z vseh koncev sveta – hisce annis discipuli ex Albania, Belgio, Brasilia, Britannia, Bulgaria, Canada, Corea, Croatia, Estonia, Foederatis Civitatibus Americae Septentrionalis, Gallia, Germania, Hispania, Hungaria, Italia, Mexico, Republica Bohema, Republica Slovaca, Ruthenia, Sina, Slovenia oriundi in Vivario novo commorati sunt, naštevajo ustanovitelji, – morajo ob sprejemu pokazati osnovno jezikovno znanje. V slabem letu dni nenehnega stika z latinščino, ki je v šoli sredstvo sporazumevanja štiriindvajset ur na dan, sedem dni na teden, se ta jezikovna kompetenca skokovito povečuje. Ob branju rimske, patristične in humanistične latinske književnosti, urah grščine, študiju antične zgodovine, filozofije, umetnosti in arhitekture, ter predvsem ob jezikovno ustvarjalnem kramljanju v prostem času in na številnih ekskurzijah (cum ad Urbis mirabilia eiusdemque magnifica ac locupletissima cimelarchia, Ostiam, Tibur, tum etiam Paestum, Baias, Cumas, Pompeios, Stabias, Herculaneum) se začetno jecljanje spremeni v presenetljivo gladko latinsko govorico, kakršne po evropskih univerzah že skorajda ni več slišati. Več…

8. junija 2010

Zgodovina latinske književnosti

Marko

conte_zlk_300dpi

Izšla je dolgo pričakovana Zgodovina latinske književnosti G. B. Conteja. Sodelovala je skupina prevajalk iz slovenskega zamejstva (dr. Barbara Zlobec del Vecchio, Nadia Marincic Maniacco, Nadja Rebec, Lidia Rupel Concina, Neva Zaghet, Sonia Zupanchich), besedilo je redigirala Renata Hrovatič, ultima manus je bila Živa Borak.
Vse informacije so na spletni strani založbe.

conte_zlk_300dpi
Greased Lightbox

Loading image

Click anywhere to cancel

Image unavailable

22. maja 2010

Kulturnozgodovinska pot Čez Most po modrost

Nada

16. maja 2010

Državno tekmovanje iz znanja latinščine 2009/2010

Janja

Tekmovanja, ki je potekalo 20. 3. 2010 v prostorih Filozofske fakultete Univerze Ljubljana, se je udeležilo 25 dijakov, ki so prišli s 6 šol (I. gimnazija Celje, I. gimnazija Maribor, Škofijska klasična gimnazija Ljubljana, Gimnazija Poljane Ljubljana, Gimnazija Škofja Loka, Gimnazija Novo mesto). Več…

2. aprila 2010

Klasična bera pri ISH

Nada
 
Rimski koledar
Rimski koledar

Poleg že predstavljenega Ovidijevega Rimskega koledarja (Fasti) v prevodu Nade Grošelj sta v zbirki Dialog z antiko pri ISH v letu 2009 izšli naslednji knjigi, privlačni za poklicne in ljubiteljske klasike:

Pierre Corneille, Ženske tragedije, prevod Marija Javoršek, spremne študije Maja Sunčič, Tone Smolej, Miran Špelič, ISH, zbirka Dialog z antiko 12, 272 strani, Ljubljana 2009, 16 evrov.

Knjiga Ženske tragedije predstavlja Corneillevo mitološko, zgodovinsko in mučeniško tragedijo. Pierre Corneille, čigar dela sodijo v vrh evropskega klasicizma, se je s tragedijo Medeja, prvo pomembnejšo poantično predelavo mita, odvrnil od komedije, v kateri je do tedaj blestel. Sledeč Evripidovi in Senekovi različici je predstavil svoj pogled na zloglasno antično junakinjo. Tragedija Sofoniba, nastala pod vplivom Livijevega zgodovinopisja, pripoveduje zgodbo o junaški numidijski kraljici, ki se v nasprotju s svojim strahopetnim možem ponosno zastrupi, da ne bi postala rimska ujetnica. V krščanski tragediji Teodora, devica in mučenica, nastali pod vtisi branja sv. Ambrozija, se dramatik poglablja v psiho in konflikte krščanske mučenice iz časov cesarja Dioklecijana.
Rdeča nit izbranih tragedij je pogled na žensko junaštvo v moškem svetu. Corneille pronicljivo analizira dejanja antičnih junakinj in poudarja meje spola, saj se ženske zaradi junaštva same uničijo. Knjiga Ženske tragedije nagovarja vse, ki se zanimajo za mitološke in zgodovinske motive v književnosti in vabi k razpravi o vprašanjih spola. Francoski dramatik odstira klasicistični pogled na antične ženske in bralcu nudi izhodišče, da odgovori s sodobnim dialogom z antiko.

Ženske tragedije

Ženske tragedije

 

Plutarh, Prerokbe za vsakdanjo rabo, prevod, komentar in spremne študije Maja Sunčič, zbirka Dialog z antiko 11, Ljubljana 2009, 440 strani, 15,50 evra.

Sodobni bralec, ki se navdušuje nad grško racionalnostjo, se bo čudil, zakaj so Grki brez zadržkov verjeli v prerokovanje, ki ga danes mnogi uvrščajo med praznoverje. Po grškem prepričanju so bila preročišča znak božanske prisotnosti v svetu ljudi. Delfsko preročišče je pomenilo najvišjo obliko religije, Apolonova svečenica pitija pa je bila najmočnejša Grkinja. Pitiji so dodelili izredno avtoriteto in se z njo posvetovali o najpomembnejših javnih vprašanjih: o vojni, kolonizaciji, reformah itd. Odgovarjala jim je na vprašanje »kaj delati«, hkrati pa je z dvoumnimi prerokbami vprašujoče spodbujala, naj sami poiščejo ustrezno rešitev problema.
Plutarhovi pitijski dialogi O pitijinih prerokbah, O zatonu preročišč in O črki E v Delfih ponujajo vpogled v delovanje najslavnejšega antičnega preročišča v Delfih. Popeljejo nas na sprehod po Delfih, razgibajo nas s poglobljenimi intelektualnimi razpravami o antičnem prerokovanju, pitiji, pnevmi, dajmonih in skrivnostni črki E, medtem ko vero v preroško zmožnost zoperstavljajo praznoverju. Pomagajo nam razumeti, zakaj so nad pitijo besneli cerkveni očetje in zakaj pitijina preroška seansa še danes buri domišljijo. Sodobnemu bralcu odstirajo pot v antično središče sveta.

Prerokbe za vsakdanjo rabo

Prerokbe za vsakdanjo rabo

 
Starejše... »