novice

Tretji Grošljev simpozij

Nada — Fri, 14 Oct 2011 15:08:18 +0000

Antični miti v besedi, podobi in zvoku

3.
Grošljev simpozij

22.
oktober 2011

Hotel
Malograjski dvor, Kamnik

Program

9:30 · sprejem udeležencev, pozdravni nagovor (Kajetan Gantar, SAZU)

10:00 · Barbara Šega Čeh (FF UL): Izrazne
možnosti slovenskega heksametra v prevodu Ovidijevih Metamorfoz

10:25 · Bojan Djurić (FF UL): Mitološki
prizori med Norikom in Panonijo

10:50 · Katarina Šmid (UP ZRS in UP FHŠ): »Po kopnem in morju pot je zaprta – nebo je odprto . . .«: Ikarjev lik na nagrobnih
spomenikih Norika in Panonije

11:15 · odmor s kavo in prigrizkom

11:30 · Stanko Kokole (FF UL in UP ZRS): Keltski Cernun ali grški Aktajon v
ruralnem zakotju province Panonije?

11:55 · Marjeta Šašel Kos (ZRC SAZU): Carnaria: praznik boginje Karne

12:20 · Katja
Hrobat Virloget (UP ZRS in UP FHŠ): »Poljubiti
Babo«: o slovanskih in predslovanskih ritualnih praksah

12:45 · razprava

13:30 · kosilo

15:30 · Monika Osvald (samost. raz.): Io, Argos, Hermes in siringa: primer
vpliva Ovidijevih Metamorfoz na
rimsko slikarstvo

15:55 · Barbara Murovec (ZRC SAZU in FF UM): Alegorično-mitološke
upodobitve elementa Voda: freske v slavnostni dvorani gradu Brežice in njihov
literarno-likovni kontekst

16:20 · Tine Germ (FF UL): Narcisove metamorfoze
v slikarstvu simbolizma in nadrealizma: Gustave Moreau in Salvador Dalí

16:45
· razprava

17:30
· odmor s kavo in prigrizkom

18:00 · Metoda Kokole (ZRC SAZU): Opera Euridice
Giulia Caccinija: dva (?) izvoda partiture v ljubljanski stolnici ok. leta 1620

Odlomke iz opere bosta izvedla Barbara Tišler
(sopran) in Tomaž Sevšek (čembalo).

18:30 · zaključek simpozija

PHI zdaj tudi na spletu

Kristina — Fri, 30 Sep 2011 11:13:42 +0000

Nadvse uporabna baza latinskih tekstov PHI je že nekaj časa dosegljiva na naslednji povezavi:

http://latin.packhum.org/index

Ciceron: O prerokovanju

Nada — Sun, 12 Dec 2010 23:11:29 +0000

V zbirki Dialog z antiko, ki jo izdaja Institutum Studiorum Humanitatis (ISH), je pravkar izšla knjiga O prerokovanju Marka Tulija Cicerona.
Ciceron je vpeljal v rimsko kulturo grške filozofske sisteme in misli, ki jih je prilagodil rimskemu okolju in nazorom, ter utemeljil latinsko filozofsko izrazje. Razprava O prerokovanju (De divinatione) je vsaj deloma nastala že pred smrtjo Julija Cezarja 15. marca 44 pr. Kr., po tem dogodku pa jo je avtor še dokončno uredil in objavil. Sestavljata jo dve knjigi: v prvi po kratkem predgovoru Ciceron takoj preide na pogovor o prerokovanju in o obstoju preroške zmožnosti, ki naj bi ga imel z mlajšim bratom Kvintom, in skozi njegova usta predstavi argumente, ki govorijo prerokovanju v prid, v drugi pa te iste argumente sistematično ovrže. Kot v drugih filozofskih spisih tudi tu črpa argumente predvsem iz grških virov, vendar jih razvija po svoje ter osvetljuje z zgledi iz zakladnice lastnih izkušenj in razgledanosti. Ciceronov spis O prerokovanju kot najpomembnejši (in domala edini) ohranjeni antični spis o naslovni temi prinaša dragoceno in zanimivo pričevanje iz prve roke o rimskem in grškem duhovnem svetu – o religioznih nazorih in filozofskih argumentih, nič manj pa tudi o vedeževalskih praksah in anekdotah, ki so krožile po Sredozemlju v 1. stoletju pr. Kr.
Razpravo je prevedla Nada Grošelj, ki je dodala tudi spremno besedilo. Cena: 17,00 €. Trenutno je knjiga na voljo v Modrijanovi knjigarni in Konzorciju.

Ciceron: O prerokovanju

Gimnazijski recital ob jubileju Kajetana Gantarja

admin — Sun, 28 Nov 2010 12:00:35 +0000

Dijaki in profesorji slovenskih gimnazij s klasičnim programom vabijo na recital ob osemdesetletnici akad. prof. dr. Kajetana Gantarja. Na prireditvi bodo dijaki ob prisotnosti slavljenca predstavili odlomke iz njegovih prevodov. Sodelujejo Gimnazija Poljane, Škofijska klasična gimnazija, Gimnazija Škofja Loka, Gimnazija Novo mesto, 1. gimnazija v Celju, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor in Prva gimnazija Maribor.

Recital bo četrtek, 2. 12. ob 18.00, v dvorani Gimnazije Poljane, Ljubljana. Vabljeni!

Drugi Grošljev simpozij in Borštnikovo srečanje

Nada — Fri, 08 Oct 2010 08:49:16 +0000

DAHŠ vljudno vabi na 2. Grošljev simpozij z naslovom Politika, zgodovina, gledališče: od Ajshilovih Peržanov do Seneki pripisane Oktavije, ki ga organizira Društvo v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo. Dogodek bo potekal v soboto, 16. oktobra 2010, v hotelu Malograjski dvor, Maistrova ulica 13, Kamnik (v starem jedru, nasproti glavne avtobusne postaje). Program je priložen spodaj.

Obenem vabimo na tematsko povezan dogodek na 45. Borštnikovem srečanju v Mariboru, v okviru katerega naša članica Jera Ivanc v spremljevalnem programu organizira bralne uprizoritve treh antičnih dramskih besedil, in sicer Ajshilovih Peržanov (17. oktobra ob 16.00), (psevdo-)Senekove Oktavije (18. oktobra ob 16.00) in Aristofanovih Žab (19. oktobra ob 16.00). Predstavam bo v torek, 19. oktobra, ob 17:15 sledila okrogla miza, na kateri se bo Jera Ivanc pogovarjala s prevajalci in nekaterimi drugimi strokovnjaki, tudi udeleženci simpozija.

Program simpozija 16. oktobra v Kamniku

9:00-9:30: sprejem udeležencev

9:30: začetek simpozija

9:30-9:55: red. prof. dr. Janez Vrečko (FF UL): Pojem posnemanja in poezija

9:55-10:20: red. prof. dr. Marko Marinčič (FF UL): Platon in Tertulijan proti gledališču

10:20-10:30: razprava

10:30-11:00: intermezzo: bralna uprizoritev odlomkov iz Ajshilovih Peržanov v režiji prof. Jere Ivanc

11:00-11:25: red. prof. dr. Svetlana Slapšak (ISH): Peržani in Žabe na politični sceni: ali bi bila atenska demokracija možna brez gledališča?

11:25-11:50: dr. Maja Sunčič (ISH): Aristofanove stare umazanke

11:50-12:00: razprava

12:00-12:30: odmor s prigrizkom

12:30-12:55: doc. dr. Brane Senegačnik (FF UL): Oči in slepe pege časa. O političnem in religioznem obzorju interpretacije Ajshilovih Peržanov

12:55-13:20: lekt. dr. Aleš Maver (FF UM): Peržani in Hermanova bitka: dva vojaška spopada na odru

13:20-13:45: prof. Neža Vilhelm (Gimnazija Novo mesto): Ajshilovi Peržani kot izhodiščno besedilo za povezave slovenščine, zgodovine in klasičnih jezikov

13:45-14:00: razprava

14:00-14:30: intermezzo: bralna uprizoritev odlomkov iz (psevdo)Senekove Oktavije v režiji prof. Jere Ivanc

14:30-14:55: doc. dr. Alenka Cedilnik (FF UL): Zgodovinsko ozadje Seneki pripisane Oktavije

14:55: razprava in zaključek simpozija

15:30: kosilo

Kajetan Gantar: “Poetika poikilije”

admin — Fri, 08 Oct 2010 05:29:59 +0000

Vivarium novum: študij latinščine v latinščini

admin — Mon, 26 Jul 2010 13:07:57 +0000

Eksperimentalna izobraževalna ustanova Vivarium novum, v kateri je pred leti s poučevanjem latinščine v latinščini ob podpori mednarodne skupine klasičnih filologov začel italijanski profesor Luigi Miraglia, se je lani močno razširila in se iz Montelle pri Neaplju preselila v Rim. Kandidati, ki se tja stekajo z vseh koncev sveta - hisce annis discipuli ex Albania, Belgio, Brasilia, Britannia, Bulgaria, Canada, Corea, Croatia, Estonia, Foederatis Civitatibus Americae Septentrionalis, Gallia, Germania, Hispania, Hungaria, Italia, Mexico, Republica Bohema, Republica Slovaca, Ruthenia, Sina, Slovenia oriundi in Vivario novo commorati sunt, naštevajo ustanovitelji, - morajo ob sprejemu pokazati osnovno jezikovno znanje. V slabem letu dni nenehnega stika z latinščino, ki je v šoli sredstvo sporazumevanja štiriindvajset ur na dan, sedem dni na teden, se ta jezikovna kompetenca skokovito povečuje. Ob branju rimske, patristične in humanistične latinske književnosti, urah grščine, študiju antične zgodovine, filozofije, umetnosti in arhitekture, ter predvsem ob jezikovno ustvarjalnem kramljanju v prostem času in na številnih ekskurzijah (cum ad Urbis mirabilia eiusdemque magnifica ac locupletissima cimelarchia, Ostiam, Tibur, tum etiam Paestum, Baias, Cumas, Pompeios, Stabias, Herculaneum) se začetno jecljanje spremeni v presenetljivo gladko latinsko govorico, kakršne po evropskih univerzah že skorajda ni več slišati.

Šola zaenkrat sprejema samo študente moškega spola in še išče prostorsko rešitev, s katero bi lahko vrata odprla tudi študentkam. Študij, ki traja od začetka oktobra do konca junija, je po zaslugi sponzorjev brezplačen. Tudi letos sta dve mesti posebej namenjeni kandidatom iz Slovenije. Nekaj informacij je na voljo na Vivarijevi spletni strani. Kandidati, ki razmišljajo o prijavi, lahko podatke v zvezi s tem dobijo tudi na naslovu david movrin gmail com.

Zgodovina latinske književnosti

Marko — Tue, 08 Jun 2010 21:07:06 +0000

Izšla je dolgo pričakovana Zgodovina latinske književnosti G. B. Conteja. Sodelovala je skupina prevajalk iz slovenskega zamejstva (dr. Barbara Zlobec del Vecchio, Nadia Marincic Maniacco, Nadja Rebec, Lidia Rupel Concina, Neva Zaghet, Sonia Zupanchich), besedilo je redigirala Renata Hrovatič, ultima manus je bila Živa Borak.
Vse informacije so na spletni strani založbe.

Kulturnozgodovinska pot Čez Most po modrost

Nada — Fri, 21 May 2010 23:29:52 +0000

: Na začetku kulturnozgodovinske poti je niša z repliko grškega skifosa iz 5. stol. pr. Kr., okrašenega s sovico med oljčnima vejicama, katerega original (na sliki) hrani Tolminski muzej. Posodico je našel arheolog dr. Miha Mlinar v enem izmed grobov na Mostu, sovica pa je postala simbol poti Čez most po modrost. (Slika: David Kovačič)

V soboto, 15. maja, se je skupinica članov DAHŠ in gostov z minibusom podala na Most na Soči na kulturnozgodovinsko pot Čez Most po modrost, po kateri nas je z izrednim poznavalstvom in predanostjo popeljal njen avtor, dr. Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja. Vreme nam je bilo kljub neugodnim napovedim naklonjeno, zanimivosti, ki smo jih videli na arheološki poti in pozneje še v Tolminskem muzeju ter na Tonovcovem gradu pri Kobaridu, pa so bogato poplačale našo odločitev. Tu je izbor slik z ekskurzije (avtor vseh je David Kovačič):

Most, po katerem ima kraj svoje današnje ime ...

... in cerkev sv. Lucije, po kateri se je kraj imenoval v bližnji preteklosti (od tod tudi izraz "svetolucijska kultura").

Na Mostu na Soči je stalo naselje že v srednji ali pozni bronasti dobi. To je rekonstrukcija najstarejše stavbe v kraju, katere ostanki so se ohranili (1300-1000 pr. Kr.).

Imena rimske naselbine na Mostu, ki je doživela svoj višek v 3. in 4. stol. po Kr., ne poznamo. Rimska hiša na sliki je imela sudarij (potilnico).

Tu je bilo doma več slovenskih izobražencev in umetnikov. Med drugim se kraj ponaša s hišo pisatelja Ivana Preglja.

Tolminski muzej omogoča obiskovalcu sprehod skozi zgodovino: od neandertalčeve piščali (originala) ...

... prek zakladnih najdb železne dobe ...

... in rimskih spomenikov, kakršno je to posvetilo bogu reke Soče ...

... ali pa te rimske pepelnice ...

... vse do tolminskega kmečkega upora (1713) in do naše sodobnosti.

Dan smo zaključili z vzponom na arheološko najdišče Tonovcov grad. Na vrhu hriba so ostanki treh poznoantičnih cerkva (nad dvema so zdaj znova zgradili poslopji), malce niže, v ospredju slike, pa so ostanki hiše.

Državno tekmovanje iz znanja latinščine 2009/2010

Janja — Sun, 16 May 2010 05:42:09 +0000

Tekmovanja, ki je potekalo 20. 3. 2010 v prostorih Filozofske fakultete Univerze Ljubljana, se je udeležilo 25 dijakov, ki so prišli s 6 šol (I. gimnazija Celje, I. gimnazija Maribor, Škofijska klasična gimnazija Ljubljana, Gimnazija Poljane Ljubljana, Gimnazija Škofja Loka, Gimnazija Novo mesto).

Sovretovo priznanje prejme:

Mitja Remic (1. gimnazija Celje)

Pohvalo prejmejo:

Lucas Tomas Jerman (Škofijska klasična gimnazija Ljubljana)

Gašper Kvartič (Škofijska klasična gimnazija Ljubljana)

Iva Jurov (1. gimnazija Celje)

Samo Urbanija (Gimnazija Poljane Ljubljana)

Tekmovalcem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo!