novice

2. aprila 2010

Klasična bera pri ISH

Nada
 
Rimski koledar
Rimski koledar

Poleg že predstavljenega Ovidijevega Rimskega koledarja (Fasti) v prevodu Nade Grošelj sta v zbirki Dialog z antiko pri ISH v letu 2009 izšli naslednji knjigi, privlačni za poklicne in ljubiteljske klasike:

Pierre Corneille, Ženske tragedije, prevod Marija Javoršek, spremne študije Maja Sunčič, Tone Smolej, Miran Špelič, ISH, zbirka Dialog z antiko 12, 272 strani, Ljubljana 2009, 16 evrov.

Knjiga Ženske tragedije predstavlja Corneillevo mitološko, zgodovinsko in mučeniško tragedijo. Pierre Corneille, čigar dela sodijo v vrh evropskega klasicizma, se je s tragedijo Medeja, prvo pomembnejšo poantično predelavo mita, odvrnil od komedije, v kateri je do tedaj blestel. Sledeč Evripidovi in Senekovi različici je predstavil svoj pogled na zloglasno antično junakinjo. Tragedija Sofoniba, nastala pod vplivom Livijevega zgodovinopisja, pripoveduje zgodbo o junaški numidijski kraljici, ki se v nasprotju s svojim strahopetnim možem ponosno zastrupi, da ne bi postala rimska ujetnica. V krščanski tragediji Teodora, devica in mučenica, nastali pod vtisi branja sv. Ambrozija, se dramatik poglablja v psiho in konflikte krščanske mučenice iz časov cesarja Dioklecijana.
Rdeča nit izbranih tragedij je pogled na žensko junaštvo v moškem svetu. Corneille pronicljivo analizira dejanja antičnih junakinj in poudarja meje spola, saj se ženske zaradi junaštva same uničijo. Knjiga Ženske tragedije nagovarja vse, ki se zanimajo za mitološke in zgodovinske motive v književnosti in vabi k razpravi o vprašanjih spola. Francoski dramatik odstira klasicistični pogled na antične ženske in bralcu nudi izhodišče, da odgovori s sodobnim dialogom z antiko.

Ženske tragedije

Ženske tragedije

 

Plutarh, Prerokbe za vsakdanjo rabo, prevod, komentar in spremne študije Maja Sunčič, zbirka Dialog z antiko 11, Ljubljana 2009, 440 strani, 15,50 evra.

Sodobni bralec, ki se navdušuje nad grško racionalnostjo, se bo čudil, zakaj so Grki brez zadržkov verjeli v prerokovanje, ki ga danes mnogi uvrščajo med praznoverje. Po grškem prepričanju so bila preročišča znak božanske prisotnosti v svetu ljudi. Delfsko preročišče je pomenilo najvišjo obliko religije, Apolonova svečenica pitija pa je bila najmočnejša Grkinja. Pitiji so dodelili izredno avtoriteto in se z njo posvetovali o najpomembnejših javnih vprašanjih: o vojni, kolonizaciji, reformah itd. Odgovarjala jim je na vprašanje »kaj delati«, hkrati pa je z dvoumnimi prerokbami vprašujoče spodbujala, naj sami poiščejo ustrezno rešitev problema.
Plutarhovi pitijski dialogi O pitijinih prerokbah, O zatonu preročišč in O črki E v Delfih ponujajo vpogled v delovanje najslavnejšega antičnega preročišča v Delfih. Popeljejo nas na sprehod po Delfih, razgibajo nas s poglobljenimi intelektualnimi razpravami o antičnem prerokovanju, pitiji, pnevmi, dajmonih in skrivnostni črki E, medtem ko vero v preroško zmožnost zoperstavljajo praznoverju. Pomagajo nam razumeti, zakaj so nad pitijo besneli cerkveni očetje in zakaj pitijina preroška seansa še danes buri domišljijo. Sodobnemu bralcu odstirajo pot v antično središče sveta.

Prerokbe za vsakdanjo rabo

Prerokbe za vsakdanjo rabo

 

aetas Ovidiana …

Marko

umetnost ljubezni

… hic est. Pri založbi Modrijan je izšla druga izdaja Ovidijeve Umetnosti ljubezni v prevodu Barbare Šega Čeh, ki je bil nagrajen s Sovretovo nagrado. Izdaja je tudi tokrat dvojezična, dodani sta “Nega ženskega obraza” (prvič v knjižni obliki!) in nova spremna študija.

26. marca 2010

En komad po Plavtu

admin

komad-po-plavtu

Vljudno vabljeni na predstavo, ki smo jo pripravili z dijaki klasičnih oddelkov (Teater klasikov Gimnazije Poljane). Gre za priredbo muzikla in pozneje filma Nekaj smešnega se je zgodilo na poti na forum, torej izvirnika, ki v grobem črpa tematiko iz Plavtovega komičnega sveta. Kot v izvirniku smo  tudi v našo predstavo uspeli vključiti nekaj songov. En komad po Plavtu, kot smo naslovili našo komedijo, ima torej lahkotno, včasih celo trivialno besedilo. Ves trud igralcev mora biti usmerjen v to, da to besedilo oživijo v komedijo. Pri tem posegajo po klasičnih komiških prijemih, pa tudi sami iščejo svoje rešitve. Cilj naše predstave je kakor pri Plavtu – zabavati gledalca, da neobremenjen in dobre volje zapusti Talijin hram.

Predstave bodo:

PREMIERA:
30. 3. ob 19.00 v šolski dvorani;

PONOVITVE:
1. 4. ob 19.00 v šolski dvorani;
6. 4. ob 19.30 na festivalu Transgeneracij v Cankarjevem domu
15. 4. ob 18.00 na Festivalu Vizije v Španskih borcih. Več…

4. februarja 2010

P.O. Naso/N. Grošelj: FASTI

Jera

 

400px-roman-calendar1

 

Pri ISH je izšel integralni prevod Ovidijevih Fastov pod naslovom “Rimski koledar”. Zaenkrat je na voljo v knjigarni Vale-Novak in v Modrijanovi knjigarni.

Pesnitev, zdaj prvič na voljo v integralnem slovenskem prevodu, je zanimiva z več vidikov. Je eden glavnih virov za antično mitologijo, kulturo in religijo, saj prinaša številne stvarne nadrobnosti običajev in praznovanj, ki bi nam sicer ostale neznane, kot tudi vpogled v antično izročilo o izvoru šeg in obredov. Poleg tega pa raziskovalci v Koledarju prav v zadnjih desetletjih odkrivajo inovativne prijeme in pomenske odtenke, ki ustvarjajo duhovitost, dvoumnost, morda celo prikrito subverzivnost do sočasnega političnega režima.

Več…

5. novembra 2009

Replike iz antike

Janja
John William Waterhouse, Danaide (Olje na platno, 1904)

John William Waterhouse, Danaide (Olje na platno, 1904)

Vabimo vas na tiskovno konferenco ob ciklu Replike iz antike, ki jo Društvo za antične in humanistične študije pripravlja skupaj s SNG Drama. Srečanje bo v prostorih SNG Drama, v torek, 10. novembra ob 12.00; s prevajalci, avtorji spremnih besed in uredniki se bo pogovarjala Jera Ivanc.

Replike iz antike so koncertna branja ali bralne uprizoritve svežih, še nikdar uprizorjenih prevodov antičnih dramskih mojstrovin. Letos bo v Mali drami na sporedu uprizoritev Ajshilovih Pribežnic v prevodu Braneta Senegačnika (13. in 14. november), Sofoklovega Ajanta v prevodu Kajetana Gantarja (17. in 18. november) ter Evripidove Helene v prevodu Jelene Isak Kres (26. in 30. november). Vse uprizoritve se bodo začele ob osmih zvečer.

Ker bo vsaka drama na sporedu le dvakrat in ker je število sedežev v Mali drami omejeno, vas vabimo, da si vstopnice zagotovite že zdaj; na voljo so pri blagajni SNG Drama (od 14h do 17h in od 18h do 20h, telefon 01-252-15-11) ter preko sistema Moneta (od 8h do 13h, telefon 01-425-82-28). Cena vstopnice je 8 €, za dijake pa 6 €.

Prisrčno vabljeni!

Več…

30. oktobra 2009

Grčija skozi rimske oči v dobi cesarstva: utrinki s simpozija

David

Fotografije: Jelena Isak Kres in David Movrin

Dež, ki je v soboto poskrbel za nekoliko bolj dramatično kuliso (… sunt lacrimae rerum et mentem mortalia tangunt …) pri odkritju spominske plošče profesorju Milanu Grošlju in interdisciplinarnem simpoziju o Grčiji skozi rimske oči v dobi cesarstva, ki mu je sledil, je bil prirediteljem ravno dovolj naklonjen, da je bilo mogoče program neovirano izpeljati v celoti. Objavljene fotografije pokrivajo celodnevno dogajanje, od dopoldanskega odkritja do devete ure zvečer, ko je na srečanju v Kamniku vztrajalo še kakih trideset najbolj zagrizenih razpravljalcev. Natančnejšo podobo o vsem skupaj bo mogoče razbrati iz prispevkov, ki bodo objavljeni v reviji Keria. Za nekaj dodatnih posnetkov so poskrbeli tudi prisotni novinarji.

26. oktobra 2009

Borštnikovo srečanje: nagrada Dominika Smoleta Marku Marinčiču

Jera

 

Včeraj zvečer se je v dvorani mariborske Drame s podelitvijo nagrad zaključil 44. gledališki festival Borštnikovo srečanje. Nagrado Dominika Smoleta je za prevod Ajshilove Oresteje v izvedbi SNG Drame Ljubljana dobil Marko Marinčič.

Ne zamudite ogleda predstave, ki je po številu nagrad (5) absolutna zmagovalka letošnjega Borštnikovega srečanja. Na sporedu bo v petek, 30. 0kt0bra, ob 18.00.

Več…

15. oktobra 2009

Grčija skozi rimske oči v dobi cesarstva

David
milan-groselj-kot-otrok-v-malograjskem-dvoru_529x7681

Milan Grošelj kot otrok v Malograjskem dvoru

Vabimo vas na odkritje spominske plošče klasičnemu filologu in jezikoslovcu dr. Milanu Grošlju (1902-1979), članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter profesorju Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ploščo na njegovi rojstni hiši v Kamniku, sedanjem hotelu Malograjski dvor, sta postavila Društvo za antične in humanistične študije Slovenije in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Slovesnost bo v soboto, 24. oktobra 2009, ob 11. uri v hotelu Malograjski dvor, Maistrova cesta 13, Kamnik (nasproti glavne avtobusne postaje).

Svečanemu odkritju bo v prostorih hotela Malograjski dvor sledil enodnevni znanstveni simpozij z naslovom Grčija skozi rimske oči v dobi cesarstva, ki ga organizirajo DAHŠ, Oddelek za klasično filologijo FF UL in SAZU.

Več…

Milan Grošelj, klasični filolog in jezikoslovec

admin

profesor-groselj-s-studenti-na-ekskurziji-v-epidavru

Milan Grošelj s študenti v Epidavru

Letos mineva trideset let, odkar je umrl prof. dr. Milan Grošelj (1902-1979), klasični filolog in akademik. Rodil se je 19. septembra 1902 v Kamniku, kjer je živel do konca osnovnega šolanja. Nato je odšel na gimnazijo v Ljubljano in leta 1920 vpisal študij klasične filologije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po diplomi leta 1925 se je s štipendijo ljubljanske univerze eno leto izpopolnjeval v Parizu pri vodilnih jezikoslovcih tistega časa. Med nekajletnim službovanjem na gimnazijah v Makedoniji, Srbiji in Sloveniji je sam ali s sodelavci pripravil obsežno komentirane šolske izdaje latinskih avtorjev, ki so bili na programu v gimnaziji (Salustija, Cicerona, Ovidija, Plinija mlajšega, Tacita, Horacija) – še danes edine, ki so dijakom in študentom latinščine na voljo v slovenščini. Leta 1934 je dosegel doktorat z disertacijo »Iz sintakse latinskega genetiva in dativa« in od leta 1936 do 1940 poleg polne zaposlitve na gimnaziji honorarno predaval na fakulteti, dokler ni bil leta 1940 redno nastavljen kot docent. Leta 1945 je postal izredni profesor in leta 1950 redni. SAZU ga je leta 1958 izvolila za dopisnega člana, leta 1977 pa je sprejel še redno članstvo.

Več…

10. junija 2009

Beremo življenja avtorjev

Marko

antaeus

Oddelek za klasično filologijo in Društvo za antične in humanistične študije v sklopu mednarodnega projekta Seminari sulla continuità dell’antico prirejata enoinpoldnevni seminar z naslovom Beremo življenja avtorjev (Reading Authors’ Lives). Na njem bodo sodelovali predavatelji iz Italije, Velike Britanije, Slovenije in Švice, potekal pa bo v petek, 19. 6., popoldne v Mestnem muzeju in v soboto, 20. 6., na Filozofski fakulteti, predavalnica 4. Program je v prilogi. Vabljeni.

7. maja 2009

Pogovor ob Plavtu in Seneki

David

anticno-in-moderno-gledalisce

V radijski oddaji Oder na programu Ars se je Petra Tanko s prevajalko Jero Ivanc ob novem prevodu Plavtovih Dvojčkov ter Senekove Medeje pogovarjala o gledališču nekoč in danes. Posnetek oddaje je na voljo v arhivu slovenske radiotelevizije.

6. maja 2009

Podelitev Sovretovih priznanj

Janja

V torek, 12. maja 2009 ob 14.30 vas vabimo na slovesno podelitev Sovretovih priznanj najboljšim udeležencem letošnjega državnega tekmovanja iz latinščine za gimnazije. Več…

26. aprila 2009

Pogovor o Ajshilu

David
Foto: NUK

Foto: NUK

Ob novem prevodu Oresteje in Pribežnic se je Gorazd Kocijančič v okviru ciklusa Obraz za knjigo z obema prevajalcema, Markom Marinčičem in Branetom Senegačnikom, pogovarjal o Ajshilu. Pogovor je potekal v Plečnikovi veliki čitalnici in je objavljen na spletni strani Narodne in univerzitetne knjižnice.

22. aprila 2009

Prva slovenska uprizoritev Plavtovih Oslov

Jera

    foto: Miha Fras / LEONIDA (Lotos Vincenc Šparovec), ARGIRIP (Jaka Lah), FILAJNIJA (Iva Krajnc)

foto: M. Fras / LEONIDA (L. V. Šparovec), ARGIRIP (J. Lah), FILAJNIJA (I. Krajnc)

Naslov je Asinaria (latinsko),
avtor je Plavt. Naš ljudski komedijant,
ki jo je jezikovno pobarbaril,
bi to prevedel “Osli”. Če je prav.
Inteligenten, duhovit komad je.
Smeh je zagotovljen.

Mestno gledališče ljubljansko je na oder postavilo Plavtove šokantne Osle v svežem verznem prevodu Marka Marinčiča in v režiji Vita Tauferja.

Premiera: četrtek, 23. april, ob 20.00
Datumi ponovitev: petek, 24. april, ob 19.30

ponedeljek, 18. maj, ob 20.00
torek, 19. maj, ob 20.00
sreda, 20. maj, ob 15. 30 in ob 20.00
petek, 22. maj, ob 20.00

torek, 26. maj, ob 15.30 in ob 20.00
sreda, 27. maj, ob 20.00
četrtek, 28. maj, ob 20.00

Več…

13. aprila 2009

Klasiki na odru 2009 – foto utrinki

Janja

Tukaj si lahko ogledate nekaj utrinkov z letošnje zaključne prireditve Klasiki na odru.
Avtorica fotografij je Maja Orešnik.


Rezultati tekmovanja v latinščini 2008/2009

Janja

Tekmovanja, ki je potekalo 4. 4. 2009 v prostorih Filozofske fakultete Univerze Ljubljana, se je udeležilo 20 dijakov, ki so prišli s 5 šol (I. gimnazija Maribor, Škofijska klasična gimnazija Ljubljana, Gimnazija Poljane Ljubljana, Gimnazija Želimlje, Gimnazija Škofja Loka, Gimnazija Novo mesto). Naloge s tekmovanja, ki jih je pripravil dr. Matjaž Babič, so objavljene na spletni strani Društva za antične in humanistične študije.

Sovretovo priznanje prejme:
Klemen Škrabec (Gimnazija Novo mesto)

Pohvalo prejmejo:
Gašper Kvartič (Škofijska klasična gimnazija Ljubljana)
Jan Zajec (Gimnazija Želimlje)
Tjaša Lea Simonič (I. gimnazija Maribor)
Barbara Lempl (I. gimnazija Maribor)

Podelitev nagrad bo 12. 5. 2009 na I. gimnaziji Maribor.
Ex animo vehementerque gratulamur omnibus!


12. aprila 2009

RIMSKA TRAGEDIJA: Senekova Medeja

Jera

3562883medeja1

Pri založbi Modrijan je izšla dvojezična izdaja Senekove tragedije Medeja z opombami, s spremno besedo o rimski tragediji ter zvezdno karto severnega neba.

Knjiga je za 21,90 evrov na voljo v knjigarnah in na sedežu založbe (Poljanska cesta 15,  Ljubljana), kjer jo študentje in dijaki lahko kupijo s 15% popustom.

Več…

2. aprila 2009

Sofoklova Elektra

David

elektra

»Sovraštvo se mi je zajedlo v dušo, srce mi v strasti prekipeva … «

ELEKTRA v izvedbi Teatra Megaron govori o prvinskih odnosih v družbi in družini ter se sprašuje o legitimnosti krvnega maščevanja, o tragičnosti družbenih izobčencev in o človeški sli po zadoščenju.  Pri ustvarjanju večno aktualne zgodbe o hčerki, razpeti med človeško moralo in družbenimi zakoni in o materi, soočeni z nezvestim možem in sovraštvom svojih otrok, nas vodi vprašanje, kako lahko po celotni zgodovini zahodnega sveta, po tako imenovani smrti tragedije in koncu zgodovine, starogrško tragedijo prestavimo v današnje okolje, ne da bi zgubili vpliv in efekt, ki ga je imela nekoč za svoje prvotne gledalce. Kako aktualizirati njen vsebinski in duhovni doseg, ne da bi zapadli v patos današnje naveličanosti vsega že videnega in v zdrsano banalnost nekoč izzivalnih tem … Pridite in poglejte!

PREMIERA: petek, 3. april ob 20h v dvorani Zavoda sv. Stanislava, Šentvid nad Ljubljano
Predstave:  sreda, 8. april ob 20h v dvorani Zavoda sv. Stanislava, Šentvid nad Ljubljano
sreda, 15. april ob 20h v dvorani Zavoda sv. Stanislava, Šentvid nad Ljubljano
sreda, 22. april ob 20h v dvorani Zavoda sv. Stanislava, Šentvid nad Ljubljano

Več…

31. marca 2009

ARGONAVTI (prvi april)

Jera

Prevod: Hubert Clemenz
Dramaturgija: Jera Ivanc
Nastopajo: Maja Boh, Polde Bibič, Lotos Vincenc Šparovec

Zakaj bi brali sami, če lahko poslušamo skupaj?

V sredo, 1. aprila ob 18.oo, lahko v galeriji Knjižnice Prežihov Voranc na Tržaški cesti 47a prisluhnete zgodbam iz prvih treh knjig (od štirih) zadnjega ohranjenega grškega epa ter koncertu tradicionalne grške glasbe v izvedbi Tria Vagantes. Grški večer bodo uvedli dr. Hans Eideneier, dr. Matjaž Babič in dr. Valentin Kalan.

Več…

29. marca 2009

Kralj Ojdipus na Gimnaziji Poljane

Janja

Vabljeni na Sofoklovega Kralja Ojdipa, ki so ga pod vodstvom profesorice Nataše Homar pripravili dijaki klasičnih oddelkov Gimnazije Poljane. Predstavo Kralj Ojdipus v prevodu dr. Kajetana Gantarja in s petimi zborovskimi deli, ki jih je uglasbil skladatelj Aldo Kumar, si lahko ogledate v četrtek, 2. 4. 2009 ob 19.00 v šolski dvorani Gimnazije Poljane in/ali v četrtek, 9. 4. 2009 ob 19.00 v Kosovelovi dvorani CD.

kralj Ojdipus (Filip Samobor)

kralj Ojdipus (Filip Samobor)

služabnik s Kitajrona (Gaja Naja Rojec)

služabnik s Kitajrona (Gaja Naja Rojec)


« Novejše...Starejše... »