Rim­ski kole­dar Poleg že pred­sta­vlje­ne­ga Ovi­di­je­ve­ga Rim­ske­ga kole­dar­ja (Fasti) v pre­vo­du Nade Gro­šelj sta v zbir­ki Dia­log z anti­ko pri ISH v letu 2009 izšli nasle­dnji knji­gi, pri­vlač­ni za poklic­ne in lju­bi­telj­ske kla­si­ke: Pier­re Cor­ne­il­le, Žen­ske tra­ge­di­je, pre­vod Mari­ja Javor­šek, spre­mne štu­di­je Maja Sun­čič, Tone Smo­lej, Miran Špe­lič, ISH, zbir­ka Dia­log z anti­ko 12, 272 stra­ni, Lju­blja­na 2009, 16 evrov. Knji­ga […]

… hic est. Pri založ­bi Modri­jan je izšla dru­ga izda­ja Ovi­di­je­ve Ume­tno­sti lju­be­zni v pre­vo­du Bar­ba­re Šega Čeh, ki je bil nagra­jen s Sovre­to­vo nagra­do. Izda­ja je tudi tokrat dvo­je­zič­na, doda­ni sta »Nega žen­ske­ga obra­za« (prvič v knji­žni obli­ki!) in nova spre­mna štu­di­ja.

Vlju­dno vablje­ni na pred­sta­vo, ki smo jo pri­pra­vi­li z dija­ki kla­sič­nih oddel­kov (Tea­ter kla­si­kov Gim­na­zi­je Polja­ne). Gre za pri­red­bo muzi­kla in pozne­je fil­ma Nekaj sme­šne­ga se je zgo­di­lo na poti na forum, torej izvir­ni­ka, ki v gro­bem črpa tema­ti­ko iz Plav­to­ve­ga komič­ne­ga sve­ta. Kot v izvir­ni­ku smo  tudi v našo pred­sta­vo uspe­li vklju­či­ti nekaj son­gov. En komad po Plav­tu, […]

    Pri ISH je izšel inte­gral­ni pre­vod Ovi­di­je­vih Fastov pod naslo­vom »Rim­ski kole­dar«. Zaen­krat je na voljo v knji­gar­ni Vale-Novak in v Modri­ja­no­vi knji­gar­ni. Pesni­tev, zdaj prvič na voljo v inte­gral­nem slo­ven­skem pre­vo­du, je zani­mi­va z več vidi­kov. Je eden glav­nih virov za antič­no mito­lo­gi­jo, kul­tu­ro in reli­gi­jo, saj pri­na­ša šte­vil­ne stvar­ne nadrob­no­sti obi­ča­jev in pra­zno­vanj, ki bi nam […]

Vabi­mo vas na tiskov­no kon­fe­ren­co ob ciklu Repli­ke iz anti­ke, ki jo Dru­štvo za antič­ne in huma­ni­stič­ne štu­di­je pri­pra­vlja sku­paj s SNG Dra­ma. Sre­ča­nje bo v pro­sto­rih SNG Dra­ma, v torek, 10. novem­bra ob 12.00; s pre­va­jal­ci, avtor­ji spre­mnih besed in ure­dni­ki se bo pogo­var­ja­la Jera Ivanc. Repli­ke iz anti­ke so kon­cer­tna bra­nja ali bral­ne upri­zo­ri­tve sve­žih, še nik­dar […]

  Dež, ki je v sobo­to poskr­bel za neko­li­ko bolj dra­ma­tič­no kuli­so (… sunt lacri­mae rerum et men­tem mor­ta­lia tan­gunt …) pri odkri­tju spo­min­ske plo­šče pro­fe­sor­ju Mila­nu Gro­šlju in inter­di­sci­pli­nar­nem sim­po­zi­ju o Grči­ji sko­zi rim­ske oči v dobi cesar­stva, ki mu je sle­dil, je bil pri­re­di­te­ljem rav­no dovolj naklo­njen, da je bilo mogo­če pro­gram neo­vi­ra­no izpe­lja­ti v celo­ti. Obja­vlje­ne […]

  Vče­raj zve­čer se je v dvo­ra­ni mari­bor­ske Dra­me s pode­li­tvi­jo nagrad zaklju­čil 44. gle­da­li­ški festi­val Bor­štni­ko­vo sre­ča­nje. Nagra­do Domi­ni­ka Smo­le­ta je za pre­vod Ajshi­lo­ve Ore­ste­je v izved­bi SNG Dra­me Lju­blja­na dobil Mar­ko Marin­čič. Ne zamu­di­te ogle­da pred­sta­ve, ki je po šte­vi­lu nagrad (5) abso­lu­tna zma­go­val­ka leto­šnje­ga Bor­štni­ko­ve­ga sre­ča­nja. Na spo­re­du bo v petek, 30. 0kt0bra, ob 18.00.

Vabi­mo vas na odkri­tje spo­min­ske plo­šče kla­sič­ne­mu filo­lo­gu in jezi­ko­slov­cu dr. Mila­nu Gro­šlju (1902 – 1979), čla­nu Slo­ven­ske aka­de­mi­je zna­no­sti in ume­tno­sti ter pro­fe­sor­ju Filo­zof­ske fakul­te­te Uni­ver­ze v Lju­blja­ni. Plo­ščo na nje­go­vi roj­stni hiši v Kamni­ku, seda­njem hote­lu Malo­graj­ski dvor, sta posta­vi­la Dru­štvo za antič­ne in huma­ni­stič­ne štu­di­je Slo­ve­ni­je in Filo­zof­ska fakul­te­ta Uni­ver­ze v Lju­blja­ni. Slo­ve­snost bo v sobo­to, 24. okto­bra […]

Letos mine­va tri­de­set let, odkar je umrl prof. dr. Milan Gro­šelj (1902 – 1979), kla­sič­ni filo­log in aka­de­mik. Rodil se je 19. sep­tem­bra 1902 v Kamni­ku, kjer je živel do kon­ca osnov­ne­ga šola­nja. Nato je odšel na gim­na­zi­jo v Lju­blja­no in leta 1920 vpi­sal štu­dij kla­sič­ne filo­lo­gi­je na lju­bljan­ski Filo­zof­ski fakul­te­ti. Po diplo­mi leta 1925 se je s šti­pen­di­jo lju­bljan­ske […]

Odde­lek za kla­sič­no filo­lo­gi­jo in Dru­štvo za antič­ne in huma­ni­stič­ne štu­di­je v sklo­pu med­na­ro­dne­ga pro­jek­ta Semi­na­ri sul­la con­ti­nu­i­tà dell’antico pri­re­ja­ta eno­in­pol­dnev­ni semi­nar z naslo­vom Bere­mo življe­nja avtor­jev (Rea­ding Auth­ors‹ Lives). Na njem bodo sode­lo­va­li pre­da­va­te­lji iz Ita­li­je, Veli­ke Bri­ta­ni­je, Slo­ve­ni­je in Švi­ce, pote­kal pa bo v petek, 19. 6., popol­dne v Mestnem muze­ju in v sobo­to, 20. 6., na Filo­zof­ski […]

V radij­ski odda­ji Oder na pro­gra­mu Ars se je Petra Tan­ko s pre­va­jal­ko Jero Ivanc ob novem pre­vo­du Plav­to­vih Dvojč­kov ter Sene­ko­ve Mede­je pogo­var­ja­la o gle­da­li­šču nekoč in danes. Posne­tek odda­je je na voljo v arhi­vu slo­ven­ske radi­o­te­le­vi­zi­je.

V torek, 12. maja 2009 ob 14.30 vas vabi­mo na slo­ve­sno pode­li­tev Sovre­to­vih pri­znanj naj­bolj­šim ude­le­žen­cem leto­šnje­ga držav­ne­ga tek­mo­va­nja iz latin­šči­ne za gim­na­zi­je.

Ob novem pre­vo­du Ore­ste­je in Pri­be­žnic se je Gorazd Koci­jan­čič v okvi­ru ciklu­sa Obraz za knji­go z obe­ma pre­va­jal­ce­ma, Mar­kom Marin­či­čem in Bra­ne­tom Sene­gač­ni­kom, pogo­var­jal o Ajshi­lu. Pogo­vor je pote­kal v Pleč­ni­ko­vi veli­ki čital­ni­ci in je obja­vljen na sple­tni stra­ni Naro­dne in uni­ver­zi­te­tne knji­žni­ce.

Naslov je Asi­na­ria (latin­sko), avtor je Plavt. Naš ljud­ski kome­di­jant, ki jo je jezi­kov­no pobar­ba­ril, bi to pre­ve­del »Osli«. Če je prav. Inte­li­gen­ten, duho­vit komad je. Smeh je zago­to­vljen. Mestno gle­da­li­šče lju­bljan­sko je na oder posta­vi­lo Plav­to­ve šokan­tne Osle v sve­žem ver­znem pre­vo­du Mar­ka Marin­či­ča in v reži­ji Vita Tau­fer­ja. Pre­mi­e­ra: četr­tek, 23. april, ob 20.00 Datu­mi […]

Tukaj si lah­ko ogle­da­te nekaj utrin­kov z leto­šnje zaključ­ne pri­re­di­tve Kla­si­ki na odru. Avto­ri­ca foto­gra­fij je Maja Ore­šnik.

Tek­mo­va­nja, ki je pote­ka­lo 4. 4. 2009 v pro­sto­rih Filo­zof­ske fakul­te­te Uni­ver­ze Lju­blja­na, se je ude­le­ži­lo 20 dija­kov, ki so pri­šli s 5 šol (I. gim­na­zi­ja Mari­bor, Ško­fij­ska kla­sič­na gim­na­zi­ja Lju­blja­na, Gim­na­zi­ja Polja­ne Lju­blja­na, Gim­na­zi­ja Želi­mlje, Gim­na­zi­ja Ško­fja Loka, Gim­na­zi­ja Novo mesto). Nalo­ge s tek­mo­va­nja, ki jih je pri­pra­vil dr. Matjaž Babič, so obja­vlje­ne na sple­tni stra­ni Dru­štva […]