Igra­jo: Nika Roz­man, Tina Vrb­njak, Miha Beze­ljak, Lidi­ja Sušnik, Miha Rod­man, Anže Zev­nik, Pre­drag Mitro­vić, Jer­nej Čam­pelj k.g., Anja Drno­v­šek k.g., Tina Gun­zek k.g., Tina Potoč­nik k.g., Žiga Udir k.g.

Men­tor­ja: Joži­ca Avbelj, Jer­nej Loren­ci

Sko­zi raz­lič­ni pri­po­ve­di o eni izmed naj­lep­ših žensk – Hele­ni – se avtor­ji na eni stra­ni doti­ka­jo vzpo­sta­vlja­nja lastne iden­ti­te­te, na dru­gi pa jih zani­ma vpra­ša­nje posa­me­zni­ka, ki se soo­ča z nuj­no­stjo pre­vre­dno­te­nja lastnih pre­pri­čanj.

»Jaz nisem v Tro­jo šla: to bil je le pri­vid.«

Je lah­ko pri­vid, podo­ba Hele­ne, kri­va dese­tle­tne voj­ne? Kdo je pra­va Hele­na? Vpra­ša­nje iden­ti­te­te v pred­sta­vi posta­vlja­mo pre­ko ene­ga ime­na, ki ga nosi­ta dve tele­si. Pri­vid, ki je stva­ri­tev dru­gih, kon­kre­ti­zi­ra­mo, a ga ves čas jemlje­mo kot meta­fo­ro.
Soo­če­nje z dej­stvom, da je podo­ba le podo­ba,  pri­pe­lje do nuj­no­sti pre­vre­dno­te­nja lastnih pre­pri­čanj.
Kako se soo­či­ti z dej­stvom, da lah­ko sle­po vero­va­nje v podo­bo, ki so jo ustva­ri­li sami Tro­jan­ci in Grki, pri­pe­lje do takšnih raz­se­žno­sti? (Nina Šorak)

Več o pred­sta­vi v gle­da­li­škem listu UL AGRFT ODE­Ruh, št. 1, III. letnik, 2008/09.

Več o knji­gi (Evri­pid, Hele­na, pre­li­staj knji­go)