Pogo­sta vpra­ša­nja o učbe­ni­ku in delov­nem zvez­ku

Latin­šči­na od besed do bra­nja
Andrew Kel­ler in Ste­pha­nie Rus­sell; pre­vod in pri­red­ba David Movrin

Kom­plet za uče­nje latin­šči­ne, ki ga je pred krat­kim izda­la uni­ver­za Yale , v slo­ven­skem pre­vo­du pa Filo­zof­ska fakul­te­ta Uni­ver­ze v Lju­blja­ni, je name­njen zače­tni­kom in sodi med naj­bolj­še v sve­tov­nem meri­lu. Odli­ku­je se po jasnih raz­la­gah ter po novem didak­tič­nem pri­sto­pu. Od prvih lek­cij naprej se zave­stno osre­do­to­ča na odlom­ke iz izvir­nih rim­skih bese­dil; v ospred­ju so Plavt, Teren­cij, Cezar, Cice­ron, Livij, Katul, Ver­gi­lij, Hora­cij, Ovi­dij in dru­gi. Vse­bu­je slov­ni­co in oba slo­var­ja, tako da ni potre­be po doda­tnih štu­dij­skih pri­po­moč­kih. Pri­me­ren je za sre­dnje šole, za zače­tne teča­je na uni­ver­zi ter za samo­u­ke.

1. V čem se LBB raz­li­ku­je od dru­gih latin­skih učbe­ni­kov?
2. Kdo lah­ko upo­ra­blja LBB?
3. Je LBB pri­me­ren pri­po­mo­ček za samo­stoj­no delo?
4. Kaj je učbe­nik in kaj delov­ni zve­zek?
5. Je delov­ni zve­zek nuj­no potre­ben? Ali zado­šča samo učbe­nik?
6. Kakšna pod­po­ra je pri upo­ra­bi LBB na voljo uči­te­ljem?
7. Je na voljo tudi pri­mer učne­ga načr­ta?
8. Mora­jo učen­ci vedno nosi­ti s seboj tako učbe­nik kot delov­ni zve­zek?
9. Mora­jo učen­ci teme­lji­to obvla­da­ti slo­ven­sko slov­ni­co, pre­den se s pomo­čjo LBB posve­ti­jo latin­ski?
10. Kaj je odlo­ča­lo o vse­bi­ni in obse­gu posa­me­znih pogla­vij?
11. Zakaj je bese­di­šče vedno na začet­ku poglav­ja?
12. Kako so ure­je­ni sezna­mi bese­di­šča?
13. Kako se je tre­ba loti­ti opomb k bese­di­šču? Si jih je tre­ba zapo­mni­ti v celo­ti?
14. Koli­ko sek­cij je mogo­če pre­de­la­ti pri posa­me­zni uri?
15. Kako lah­ko pri pou­če­va­nju upo­ra­bljam delov­ni zve­zek?
16. Se mora­jo učen­ci pred reše­va­njem vaj nau­či­ti bese­di­šča?
17. Zakaj v prvih poglav­jih učbe­ni­ka ni šte­vil­nej­ših krat­kih beril?
18. Zakaj v prvem poglav­ju ni gla­go­lov in latin­skih stav­kov?
19. V dru­gem poglav­ju je več kot osem­de­set latin­skih stav­kov. Mora­jo učen­ci pre­ve­sti vse?
20. Neka­te­re sek­ci­je se poja­vlja­jo med poglav­ji. Kako je s temi?
21. Zakaj je od sed­me­ga poglav­ja dalje tako veli­ko krat­kih in dalj­ših beril? Kako izbra­ti med nji­mi?
22. Kaj so izroč­ki, kako se jih upo­ra­blja?
23. Ali LBB ustre­za pou­ku v slo­ven­skih sre­dnjih šolah?
24. Ali je LBB pri­me­ren pri­po­mo­ček za pou­če­va­nje na uni­ver­zi po novem, »bolonj­skem« sis­te­mu?
25. Kje in za kakšno ceno je mogo­če kom­plet kupi­ti?
26. Kdaj bo v slo­ven­šči­ni izšel dru­gi del učbe­ni­ka in delov­ne­ga zvez­ka?
27. Doda­tna vpra­ša­nja

— —  —  —  —  —  —  —  —  —  —  —  —  —  —  —  —  —  —  —  —  —  —  —  —  — –

1. V čem se LBB raz­li­ku­je od dru­gih latin­skih učbe­ni­kov?

Dol­go­roč­ni cilj LBB je nau­či­ti učen­ce bra­nja, ne le pre­va­ja­nja latin­šči­ne. Vse vaje, pred­vsem pa beri­la, ki pri­na­ša­jo širok izbor latin­skih piscev, sku­ša­jo več kot le osve­tli­ti novo mor­fo­lo­ško ali sin­tak­tič­no snov;  pou­dar­ja­jo bistve­ne pred­no­sti bra­nja latin­skih bese­dil v izvir­ni obli­ki in z latin­skim bese­dnim redom.
Zasno­va LBB in vaj teme­lji na izčr­pno­sti. Učen­cem ni tre­ba kupo­va­ti nobe­nih doda­tnih knjig. Natanč­nej­ši opis vse­bi­ne LBB je na voljo spo­daj, v odgo­vo­ru na četr­to vpra­ša­nje.

LBB sku­ša učen­cem rim­sko kul­tu­ro in civi­li­za­ci­jo pred­sta­vi­ti sko­zi bra­nje izvir­nih odlom­kov iz latin­ske knji­žev­no­sti. Pred­sta­vlje­ni avtor­ji sega­jo od Plav­ta in Eni­ja do Makro­bi­ja, pou­da­rek pa je na naj­po­memb­nej­ših piscih kla­sič­ne dobe – na Cice­ro­nu, Cezar­ju, Livi­ju, Salu­sti­ju, Katu­lu, Ver­gi­li­ju in Ovi­di­ju. LBB je tako hkra­ti slov­ni­ca in čitan­ka.

2. Kdo lah­ko upo­ra­blja LBB?

LBB v Zdru­že­nih drža­vah upo­ra­blja­jo dija­ki v sre­dnjih šolah ter ude­le­žen­ci zače­tnih latin­skih teča­jev na uni­ver­zi. LBB ne zah­te­va pred­zna­nja in pred­po­sta­vlja le resno željo po trdnem zna­nju latin­šči­ne.

3. Je LBB pri­me­ren pri­po­mo­ček za samo­stoj­no delo?

Da, pred­vsem zara­di svo­je izčr­pno­sti. Vsak nov slov­nič­ni pojav je teme­lji­to razlo­žen. Poleg tega je v bese­di­lu mno­go krat­kih navo­dil, zapi­sa­nih Z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI, ki učen­ce nago­var­ja­jo nepo­sre­dno. Tu so zato, da ne bi nih­če spre­gle­dal kate­re od točk, ki se jih je tre­ba res dobro nau­či­ti. Pri samo­stoj­nem delu poma­ga­jo tudi šte­vil­ne vaje za pona­vlja­nje sno­vi. Uči­te­lji, ki se zani­ma­jo za LBB, se lah­ko poleg tega z vpra­ša­nji obr­ne­jo tudi nepo­sre­dno na avtor­ja ali na pre­va­jal­ca; tudi pri­pom­be z nasve­ti za izbolj­ša­vo bodo zelo dobro­do­šle.

4. Kaj je učbe­nik in kaj delov­ni zve­zek?

a) UČBENIK

Vsa­ko poglav­je se zač­ne s sezna­mom novih besed , ki si jih je tre­ba zapo­mni­ti. Bese­di­šče vse­bu­je bese­de, ki se pogo­sto poja­vlja­jo v kar­se­da širo­kem izbo­ru kla­sič­nih avtor­jev. V šte­vil­nih poglav­jih je tre­ba hkra­ti z novim bese­di­ščem obrav­na­va­ti tudi novo mor­fo­lo­ško in sin­tak­tič­no snov; bese­di­šče je kljub temu vedno na prvem mestu, ki sku­ša pou­da­ri­ti nje­go­vo pomemb­nost ter učen­ce spod­bu­di­ti, naj ga čim­prej osvo­ji­jo.
Opom­be k bese­di­šču , ki v vsa­kem poglav­ju sle­di­jo sezna­mu novih besed, vse­bu­je­jo pomemb­ne podat­ke o obli­ki novih besed ter o novi mor­fo­lo­gi­ji. Tu so zato, da jih je laž­je naj­ti; učen­ci se bodo k njim vra­ča­li med osva­ja­njem nove sno­vi. V opom­bah so tudi raz­la­ge za tiste učen­ce, ki jih zani­ma razvoj latin­šči­ne in kore­ni­ne latin­skih besed.
Nepo­sre­dno za opom­ba­mi k bese­di­šču je v vsa­kem poglav­ju kraj­ši seznam neka­te­rih slo­ven­skih in tujih besed, ki so bodi­si pre­vze­te bodi­si soro­dne s tisti­mi v novem bese­di­šču.

Nato v vsa­kem poglav­ju sle­di­jo sek­ci­je z novo mor­fo­lo­gi­jo in sin­ta­kso . Kadar se je pri obrav­na­vi nove sno­vi smi­sel­no opre­ti na delov­ni zve­zek, je to nave­de­no pose­bej. Več o tem spo­daj, v odstav­kih o vajah.

Od dru­ge­ga poglav­ja dalje obrav­na­vi nove sno­vi sle­di­jo krat­ka beri­la ; to so nepo­tvor­je­ni latin­ski odlom­ki iz širo­ke­ga izbo­ra antič­nih piscev. Vsak odlo­mek je opre­mljen s krat­kim uvo­dom, ki pred­sta­vi kon­tekst bese­di­la, ter s slo­var­ski­mi gesli k tistim bese­dam, ki niso zaje­te v že obrav­na­va­nem bese­di­šču.
Od četr­te­ga poglav­ja dalje so poleg krat­kih beril tudi dalj­ša beri­la . Tudi to so nepo­tvor­je­ni latin­ski odlom­ki. Poleg njih so tudi krat­ki življe­nje­pi­si avtor­jev in opi­si del, odko­der odlom­ki izvi­ra­jo.
Krat­ka in dalj­ša beri­la so ure­je­na v kro­no­lo­škem zapo­red­ju. To daje učen­cem osnov­no pred­sta­vo o zgo­do­vi­ni in razvo­ju latin­ske knji­žev­no­sti ter spod­bu­ja zani­ma­nje zanjo.

Od dese­te­ga poglav­ja dalje so poleg dalj­ših beril tudi zve­zna beri­la . Tu se lah­ko učen­ci sezna­ni­jo z dve­ma dalj­ši­ma pesni­ški­ma bese­di­lo­ma (Ver­gi­li­je­va Ene­i­da in Ovi­di­je­ve Meta­mor­fo­ze), prav tako opre­mlje­ni­ma  s kraj­šim uvo­dom in doda­tnim bese­di­ščem. V enaj­stem poglav­ju se jim pri­dru­ži­ta tudi dve dalj­ši pro­zni bese­di­li (Cice­ro­no­va Ora­tio pri­ma in Cati­li­nam ter Salu­sti­je­vo delo Bel­lum Cati­li­nae).

Učbe­nik vse­bu­je tudi latin­sko-slo­ven­ski in slo­ven­sko-latin­ski slo­var , mor­fo­lo­ški doda­tek ter indeks obrav­na­va­nih avtor­jev in odlom­kov .

b) DELOVNI ZVEZEK

Nalo­ge v delov­nem zvez­ku lah­ko upo­ra­blja­mo na tri nači­ne: za utr­je­va­nje nove sno­vi med ura­mi, za doma­če delo ter za dopol­nil­ni ali doda­tni pouk. Vaj je zara­di tega dosti več, kot jih je pri pou­ku nava­dno sploh mogo­če pre­de­la­ti.
Novo bese­di­šče nasto­pa v vajah le takrat, ko to ter­ja nova snov. Pri obrav­na­vi tre­tje dekli­na­ci­je se je med utr­je­va­njem nove sno­vi deni­mo nuj­no opre­ti na nove samo­stal­ni­ke iz te dekli­na­ci­je.

Po potre­bi so v vajah tudi nalo­ge, ki se osre­do­to­ča­jo na slo­ven­sko slov­ni­co.
Na kon­cu vsa­ke­ga poglav­ja so nalo­ge za utr­je­va­nje. To so stav­ki v sin­te­tič­ni latin­šči­ni; osre­do­to­če­ni so na urje­nje vse­ga nove­ga bese­di­šča, mor­fo­lo­gi­je in sin­ta­kse v posa­me­znem poglav­ju. Name­nje­ni so tudi ponov­ni upo­ra­bi in s tem utr­je­va­nju bese­di­šča iz prej­šnjih pogla­vij. Stav­ki za utr­je­va­nje vse­bu­je­jo tako latin­ske stav­ke, ki jih je tre­ba pre­ve­sti v slo­ven­šči­no, kot slo­ven­ske stav­ke, ki jih je tre­ba pre­ve­sti v latin­šči­no.
V vajah je tudi vrsta izroč­kov . Ti pov­ze­ma­jo novo snov v posa­me­znem poglav­ju. Ker so vse stra­ni per­fo­ri­ra­ne, je mogo­če izroč­ke iztr­ga­ti; uči­te­lji se lah­ko nanje opi­ra­jo pri raz­la­gi sno­vi, učen­ci pa tudi pri doma­čem delu.
Na kon­cu vaj so tudi pre­dlo­ge za pisa­nje sinop­si­sa . Učen­ci ali uči­te­lji jih lah­ko iztr­ga­jo in po potre­bi pre­sli­ka­jo.
Tudi na kon­cu delov­ne­ga zvez­ka so mor­fo­lo­ški doda­tek, latin­sko-slo­ven­ski in slo­ven­sko-latin­ski slo­var, tako da ima­jo učen­ci pri štu­di­ju ter pri pisa­nju doma­čih nalog vse potreb­no takoj pri roki.

5. Je delov­ni zve­zek nuj­no potre­ben? Ali zado­šča samo učbe­nik?

Kom­plet sku­ša biti kar­se­da pri­la­go­dljiv in uči­te­ljem omo­go­ča­ti načr­to­va­nje pou­ka v skla­du s potre­ba­mi učen­cev. Kljub temu je tre­ba učbe­nik in vaje upo­ra­blja­ti sku­paj.
V vajah so nalo­ge za spro­tno pona­zo­ri­tev nove sno­vi. Poleg tega so od dru­ge­ga poglav­ja dalje pri vsa­kem poglav­ju tudi nalo­ge za utr­je­va­nje, name­nje­ne kre­pi­tvi nove­ga bese­di­šča, mor­fo­lo­gi­je in sin­ta­kse. Name­nje­ne so tudi ponov­ni rabi in kre­pi­tvi bese­di­šča iz prej­šnjih pogla­vij. V nalo­gah za utr­je­va­nje so tako latin­ski stav­ki za pre­va­ja­nje v slo­ven­šči­no kot slo­ven­ski stav­ki za pre­va­ja­nje v latin­šči­no. Na voljo je dovolj vaj za spro­tno delo pri pou­ku, za doma­čo nalo­go ter za doda­tni ali dopol­nil­ni pouk. V vajah je tudi vrsta izroč­kov, ki pov­ze­ma­jo novo snov v posa­me­znem poglav­ju. Delov­ni zve­zek torej ponu­ja pri­po­moč­ke za utr­je­va­nje sno­vi in je kot tak pri štu­di­ju nepo­gre­šljiv.
Ker zna­jo učen­ci z vsa­kim poglav­jem več bese­di­šča in slov­ni­ce, se tudi šte­vi­lo beril z vsa­kim nasle­dnjim poglav­jem veča; beri­la tako pri uče­nju jezi­ka dobi­va­jo vse bolj osre­dnjo vlo­go. V dru­gem delu je zato novo mor­fo­lo­gi­jo in sin­ta­kso nače­lo­ma možno uri­ti s pomo­čjo beril in se pri tem manj opi­ra­ti na delov­ni zve­zek. Kljub temu je tudi v teh poglav­jih novo snov smi­sel­no utr­je­va­ti s pomo­čjo vaj, napi­sa­nih pose­bej za pona­zo­ri­tev sno­vi v posa­me­znih sek­ci­jah.

6. Kakšna pod­po­ra je pri upo­ra­bi LBB na voljo uči­te­ljem?

Z vpra­ša­nji in pri­pom­ba­mi se je mogo­če obr­ni­ti nepo­sre­dno na avtor­ja (Andrew Kel­ler in Ste­pha­nie Rus­sell, akel­ler PRI mail​.col​ga​te​.edu ozi­ro­ma srus­sel PRI col​le​gi​a​te​school​.org) ali pre­va­jal­ca (David Movrin, ucbenik.lbb PRI dahs​.si).

7. Je na voljo tudi pri­mer učne­ga načr­ta?

Avtor­ja bosta vsa­ko­mur, ki ga to zani­ma, z vese­ljem posla­la svoj učni načrt ter poma­ga­la z nasve­ti za načr­to­va­nje pou­ka. Ena­ko velja za pre­va­jal­ca. Uči­te­lji, ki upo­ra­blja­jo LBB in bi radi svo­je izku­šnje ter pri­pom­be deli­li z dru­gi­mi, jih lah­ko pošlje­jo avtor­je­ma (akel­ler PRI mail​.col​ga​te​.edu ozi­ro­ma srus­sel PRI col​le​gi​a​te​school​.org) ali pre­va­jal­cu (ucbenik.lbb PRI dahs​.si); pov­sod bodo zelo dobro­do­šle.

8. Mora­jo učen­ci vedno nosi­ti s seboj tako učbe­nik kot delov­ni zve­zek?

Delov­ni zve­zek je nati­snjen na per­fo­ri­ra­nem papir­ju; mno­gi učen­ci tako raje iztr­ga­jo samo liste z vaja­mi, ki sodi­jo k tre­nu­tno obrav­na­va­ne­mu poglav­ju, in jih kasne­je spet shra­ni­jo v mapo. S seboj je tre­ba torej nosi­ti samo učbe­nik ter po nekaj listov iz delov­ne­ga zvez­ka.

9. Mora­jo učen­ci teme­lji­to obvla­da­ti slo­ven­sko slov­ni­co, pre­den se s pomo­čjo LBB posve­ti­jo latin­ski?

Dobro pozna­va­nje slov­nič­ne ure­di­tve pri dru­gem jezi­ku je kori­stno, ni pa nuj­no. Obvla­do­va­nje slo­ven­ske slov­ni­ce goto­vo poma­ga pri uče­nju nove­ga jezi­ka, ven­dar se avtor­ja zave­da­ta, da posta­ja resno ukvar­ja­nje s slov­ni­co v šte­vil­nih šolah vse večja red­kost. Knji­ga zato pri vsa­kem novem sin­tak­tič­nem poja­vu nava­ja pri­me­re v slo­ven­šči­ni in latin­šči­ni; kjer je mogo­če, so vklju­če­ne tudi pri­mer­ja­ve med slo­ven­sko in latin­sko slov­ni­co. Vaje sku­ša­jo utr­di­ti zna­nje o temelj­nih slov­nič­nih poj­mih in se pogo­sto posve­ča­jo tudi slo­ven­ski slov­ni­ci.

10. Kaj je odlo­ča­lo o vse­bi­ni in obse­gu posa­me­znih pogla­vij?

Pri vse­bi­ni je odlo­ča­lo pred­vsem pri­za­de­va­nje, da bi sku­paj nasto­pa­la poglav­ja iz mor­fo­lo­gi­je in sin­ta­kse, ki jih je naj­laž­je pou­če­va­ti hkra­ti, ter da bi se snov od poglav­ja do poglav­ja logič­no pove­zo­va­la in sto­pnje­va­la. Bese­di­šče vse­bu­je bese­de, ki se neneh­no poja­vlja­jo pri šte­vil­nih latin­skih piscih; v posa­me­znih poglav­jih so bese­de, ki se pri­le­ga­jo mor­fo­lo­gi­ji in sin­ta­ksi poglav­ja in hkra­ti omo­go­ča­jo ustvar­ja­nje novih latin­skih stav­kov; ti so sin­te­tič­ni, ven­dar hkra­ti natanč­no odsli­ka­va­jo latin­sko jezi­kov­no rabo.
Avtor­ja sta odkri­la, da je s posve­ča­njem pozor­no­sti vse­bi­ni in obse­gu obve­zne­ga bese­di­šča mogo­če ustvar­ja­ti živah­nej­še in kom­ple­ksnej­še latin­ske stav­ke, s kate­ri­mi se nato utr­ju­je nova snov. Pri­za­de­va­la sta si, da bi se vsa­ka nova bese­da v sin­te­tič­nih latin­skih stav­kih ali krat­kih beri­lih poja­vi­la vsaj pet­krat, ne da bi pri tem trpe­la avten­tič­na jezi­kov­na raba v sin­te­tič­nih stav­kih.

11. Zakaj je bese­di­šče vedno na začet­ku poglav­ja?

Posta­vlja­nje bese­di­šča na prvo mesto pou­dar­ja nje­go­vo pomemb­nost ter učen­ce spod­bu­ja, da ga pri obrav­na­vi posa­me­zne­ga poglav­ja osvo­ji­jo čim­prej.

12. Kako so ure­je­ni sezna­mi bese­di­šča?

Bese­di­šče je ure­je­no po bese­dnih vrstah. V posa­me­znem poglav­ju so te raz­vr­šče­ne tako­le:
samo­stal­ni­ki (od prve do pete dekli­na­ci­je; v sklo­pu posa­me­zne dekli­na­ci­je so ure­je­ni po abe­ce­di),
gla­go­li (od prve do četr­te konju­ga­ci­je; v sklo­pu posa­me­zne konju­ga­ci­je so ure­je­ni po abe­ce­di, sle­di­jo jim nepra­vil­ni gla­go­li),
pri­dev­ni­ki (naj­prej prva in dru­ga dekli­na­ci­ja, nato tre­tja dekli­na­ci­ja; v sklo­pu posa­me­zne­ga tipa so ure­je­ni po abe­ce­di),
osta­le bese­de (vključ­no s pre­dlo­gi, pri­slo­vi, vezni­ki in čle­ni­ca­mi).

13. Kako se je tre­ba loti­ti opomb k bese­di­šču? Si jih je tre­ba zapo­mni­ti v celo­ti?

V opom­bah k bese­di­šču je veli­ko pomemb­nih podat­kov, zato je vedno dobro, da si jih učen­ci pre­be­re­jo. Uči­te­lji naj v skla­du s svo­jim načr­tom nato izpo­sta­vi­jo naj­po­memb­nej­še toč­ke, ki naj si jih učen­ci zapo­mni­jo. Zla­sti v zače­tnih poglav­jih je v opom­bah k bese­di­šču veli­ko raz­lag v zve­zi z obli­ko slo­var­skih gesel ter z novo mor­fo­lo­gi­jo. Raz­la­ge so tam zato, da jih učen­ci laž­je naj­de­jo; smi­sel­no je, da se med uče­njem več­krat vra­ča­jo k njim.
Mno­ge latin­ske bese­de ima­jo poleg pome­nov, nave­de­nih v sezna­mu bese­di­šča, še vrsto dru­gih; ti so veli­ko­krat vklju­če­ni v opom­be k bese­di­šču. Ko se učen­ci posve­ča­jo vajam ter beri­lom, lah­ko v teh opom­bah poi­šče­jo raz­la­go k manj obi­čaj­nim pome­nom teh besed v dolo­če­nem kon­te­kstu. Kori­stno je, da se tudi uči­te­lji med bra­njem z učen­ci več­krat vra­ča­jo k opom­bam in jih opo­zar­ja­jo na te doda­tne pome­ne.

14. Koli­ko sek­cij je mogo­če pre­de­la­ti pri posa­me­zni uri?

Šte­vi­lo sek­cij, ki jih je mogo­če pre­de­la­ti pri posa­me­zni uri, je moč­no odvi­sno od obse­ga sek­ci­je, dol­ži­ne ure ter rav­ni sku­pi­ne. Iz tega razlo­ga ni mogo­če posta­vlja­ti splo­šnih pra­vil. Pri obrav­na­vi nove sno­vi je pomemb­no, da se uči­te­lji čim­prej posve­ti­jo vajam in tako učen­cem omo­go­či­jo aktiv­no utr­je­va­nje. Dobro je, če se ure, kjer se obrav­na­va nova snov, lah­ko izte­če­jo v vajo; da se torej ne kon­ča­jo z obrav­na­vo sek­ci­je, ki ji ne sle­di nobe­na vaja. (Na pri­mer: §2 se ne kon­ča z vajo, zato je pri uri smi­sel­no hkra­ti pred­sta­vi­ti §2 in §3, tako da se učen­ci nato lah­ko loti­jo vaj k obe­ma sek­ci­ja­ma.)

15. Kako lah­ko pri pou­če­va­nju upo­ra­bljam delov­ni zve­zek?

Vaje je mogo­če upo­ra­blja­ti na tri nači­ne; za utr­je­va­nje nove sno­vi med uro, za doma­če nalo­ge ter za dopol­nil­ni in doda­tni pouk. Neka­te­re vaje bodo tako učen­ci reši­li že pri uri, brez pri­pra­ve in takoj po obrav­na­vi nove sno­vi. Dru­ge bodo lah­ko v nasle­dnjih dneh reše­va­li doma ali pri urah ter tako novo snov še doda­tno utr­di­li.

16. Se mora­jo učen­ci pred reše­va­njem vaj nau­či­ti bese­di­šča?

Če snov ne zah­te­va dru­ga­če, nasto­pa v vajah samo bese­di­šče iz prej­šnjih pogla­vij. Pri obrav­na­vi tre­tje dekli­na­ci­je se je med utr­je­va­njem nove sno­vi deni­mo nuj­no opre­ti na nove samo­stal­ni­ke iz te dekli­na­ci­je, saj dru­ga­če ni mogo­če uri­ti novih oblik.

17. Zakaj v prvih poglav­jih učbe­ni­ka ni šte­vil­nej­ših krat­kih beril?

Razen pri zelo red­kih izje­mah LBB ne spre­mi­nja in ne potvar­ja izvir­nih latin­skih odlom­kov. Avtor­ja sta trdno pre­pri­ča­na, da se je bra­nja latin­šči­ne v latin­skem bese­dnem redu mogo­če dobro nau­či­ti le z bra­njem nepo­tvor­je­nih latin­skih izvir­ni­kov. Beri­la so izbra­na tako, da je z nji­mi mogo­če utr­je­va­ti bese­di­šče, mor­fo­lo­gi­jo in sin­ta­kso, hkra­ti pa pona­zar­ja­jo bese­dni red v latin­ski pro­zi in poe­zi­ji. Ker ni nobe­nih pri­la­go­di­tev, se beri­la poja­vlja­jo šele takrat, ko zna­jo učen­ci dovolj latin­ske mor­fo­lo­gi­je in sin­ta­kse.
Opo­zo­ri­ti je tre­ba tudi, da sin­te­tič­ni latin­ski stav­ki v delov­nem zvez­ku po naj­bolj­ših močeh avtor­jev vse­bu­je­jo le jezi­kov­no rabo, ki se v latin­šči­ni dejan­sko poja­vlja. V teh stav­kih so pogo­sto cele bese­dne zve­ze iz kla­sič­nih avtor­jev; v začet­ku so ti stav­ki zato zelo pomemb­ni. Pozne­je, ko se učen­ci lah­ko spo­pri­me­jo z večjo koli­či­no latin­skih izvir­ni­kov, se šte­vi­lo sin­te­tič­nih stav­kov zmanj­ša.

18. Zakaj v prvem poglav­ju ni gla­go­lov in latin­skih stav­kov?

Prvo poglav­je je posve­če­no mor­fo­lo­gi­ji in sin­ta­ksi samo­stal­ni­ka ter vlo­gi latin­skih sklo­nov. Slo­ven­ski učen­ci se s sklo­ni sicer spo­zna­jo že pri mate­rin­šči­ni, ven­dar je latin­ska ure­di­tev dovolj dru­gač­na, da se ji je smi­sel­no pose­bej posve­ti­ti že na začet­ku. Izku­šnja je poka­za­la, da so vaje v prvem poglav­ju učin­ko­vi­to sred­stvo, ki zače­tni­ke sezna­ni s poseb­nost­mi latin­skih sklo­nov.

19. V dru­gem poglav­ju je več kot osem­de­set stav­kov. Mora­jo učen­ci pre­ve­sti vse?

LBB ponu­ja več vaj in stav­kov za pre­va­ja­nje kot jih bo veči­na uči­te­ljev kdaj potre­bo­va­la. Šte­vi­lo vaj, ki naj jih učen­ci reši­jo, je pre­pu­šče­no posa­me­znim uči­te­ljem. Mno­gi uči­te­lji neka­te­re stav­ke dolo­či­jo za pisno doma­čo nalo­go, dru­ge pusti­jo za pre­va­ja­nje brez pri­pra­ve pri pou­ku, tre­tje pa za delo s posa­me­zni­mi učen­ci.

20. Neka­te­re sek­ci­je se poja­vlja­jo med poglav­ji. Kako je s temi?

Tem sek­ci­jam, ki obrav­na­va­jo deni­mo rim­ska ime­na in šte­vil­ke, metri­ko in reto­rič­no izraz­je, se je tre­ba posve­ti­ti prav tako resno kot posa­me­znim poglav­jem. V neka­te­rih je celo bese­di­šče, ki naj ga učen­ci osvo­ji­jo; vse bodo moč­no okre­pi­le nji­ho­ve bral­ne spo­sob­no­sti ter razu­me­va­nje latin­skih izvir­ni­kov, ki se poja­vlja­jo v poglav­jih.

21. Zakaj je od sed­me­ga poglav­ja dalje tako veli­ko krat­kih in dalj­ših beril? Kako izbra­ti med nji­mi?

Iz raz­lič­nih razlo­gov je beril v učbe­ni­ku več, kot jih je mogo­če pre­de­la­ti pri obi­čaj­nem zače­tnem teča­ju latin­šči­ne. Prvič, avtor­ja sta pre­pri­ča­na, da se je latin­šči­ne mogo­če naj­bo­lje nau­či­ti z bra­njem izvir­nih latin­skih odlom­kov. Dru­gič, obse­žen izbor od sed­me­ga poglav­ja dalje želi uči­te­ljem omo­go­či­ti izbi­ro, ute­me­lje­no na tem, kaj jih zani­ma in koli­ko časa ima­jo pri pou­ku na voljo. Neka­te­rim uči­te­ljem se zdi potreb­no poe­zi­jo obrav­na­va­ti podrob­ne­je od pro­ze, dru­gim se zdi obra­tno. Neka­te­ri ima­jo šti­ri ali pet ur pou­ka na teden, dru­gi dve ali tri. Tre­tjič, avtor­ja upa­ta, da bo širok izbor beril uči­te­ljem omo­go­čil, da nekaj beril pri­la­go­di­jo tudi inte­re­som posa­me­zne sku­pi­ne. Raz­lič­na dol­ži­na beril uči­te­ljem omo­go­ča, da kar naj­bo­lje izko­ri­sti­jo čas, ki jim je pri pou­ku na voljo.
Ker je vsak odlo­mek opre­mljen z uvo­dnim stav­kom, ki pred­sta­vi kon­tekst, ter s slo­var­jem besed, ki ne nasto­pa­jo v sezna­mih bese­di­šča, izvir­ni­kov pri urah ni tež­ko bra­ti tudi brez pri­pra­ve.

Vsa beri­la so izbra­na z name­nom, omo­go­či­ti učen­cem tako utr­je­va­nje nove­ga bese­di­šča, mor­fo­lo­gi­je in sin­ta­kse kot tudi osve­ži­tev sta­rej­še sno­vi.

22. Kaj so izroč­ki, kako se jih upo­ra­blja?

Na kon­cu delov­ne­ga zvez­ka je za vsa­ko poglav­je na voljo več izroč­kov. Ti izroč­ki pov­ze­ma­jo bistve­ne toč­ke nove mor­fo­lo­gi­je in sin­ta­kse v posa­me­znem poglav­ju. Učen­cem bodo pri­šli zelo prav pri uče­nju nove sno­vi; mno­gi se nanje opi­ra­jo tudi pri pisa­nju doma­čih nalog. Mno­gi uči­te­lji jih upo­ra­blja­jo kot učni pri­po­mo­ček pri pred­sta­vi­tvi nove sno­vi; vča­sih učen­ci spon­ta­no iztr­ga­jo izro­ček iz delov­ne­ga zvez­ka in ga ima­jo pri obrav­na­vi sno­vi pred seboj. (To je še pose­bej smi­sel­no pri spo­zna­va­nju nove mor­fo­lo­gi­je.) Neka­te­ri uči­te­lji od učen­cev zah­te­va­jo, naj med vaja­mi in pona­vlja­njem sno­vi izro­ček odstra­ni­jo.

23. Ali LBB ustre­za pou­ku v slo­ven­skih sre­dnjih šolah?

LBB ustre­za jezi­kov­nim in knji­žev­nim izpi­tnim ciljem, pred­pi­sa­nim v pred­me­tnem izpi­tnem kata­lo­gu za splo­šno matu­ro. Dosle­dno ozna­če­ne samo­gla­sni­ške dol­ži­ne so v pomoč pri neneh­ni vaji v »pra­vil­nem bra­nju latin­skih bese­dil«, osre­do­to­če­nost na izvir­ni­ke dija­ke nau­či »razu­me­ti izvir­no latin­sko bese­di­lo in ga poslo­ve­ni­ti«, s pomo­čjo šte­vil­nih vaj, posne­tih po izvir­ni­kih, pa se ti uči­jo »tvo­ri­ti pra­vil­ne obli­ke, bese­dne zve­ze in stav­ke gle­de na jezi­kov­na pra­vi­la kla­sič­ne lati­ni­te­te«. Uvo­di k posa­me­znim avtor­jem in bese­di­lom posre­du­je­jo »temelj­no zna­nje o zgo­do­vi­ni rim­ske knji­žev­no­sti«, poglav­ja o latin­ski metri­ki pa uri­jo v »metrič­no pra­vil­nem bra­nju pesni­ških bese­dil, napi­sa­nih v naj­po­go­stej­ših metrič­nih vzor­cih«. LBB se mar­si­kje doti­ka tudi kul­tur­no-civi­li­za­cij­skih vse­bin, ven­dar le v funk­ci­ji uče­nja jezi­ka, saj bi knji­ga sicer posta­la pre­ob­se­žna; sre­dnje­šol­ski učbe­nik, ki bi se teh vse­bin lote­val sis­te­ma­tič­no (in bi bil s sta­li­šča sre­dnje­šol­ske­ga pou­ka ide­al­no dopol­ni­lo k LBB), v Slo­ve­ni­ji še naprej osta­ja dez­i­de­rat.

24. Ali je LBB pri­me­ren pri­po­mo­ček za pou­če­va­nje na uni­ver­zi po novem, »bolonj­skem« sis­te­mu?

Da, pred­vsem zara­di svo­je fle­ksi­bil­ne zasno­ve; učbe­nik je mogo­če brez težav upo­ra­blja­ti pri pou­če­va­nju latin­šči­ne na zgo­do­vi­ni, arhe­o­lo­gi­ji, roma­ni­sti­ki, ume­tno­stni zgo­do­vi­ni, pri­mer­jal­nem jezi­ko­slov­ju, teo­lo­gi­ji, pra­vu itd. Učbe­nik je pri­me­ren tudi za jezi­kov­ne teča­je z zelo ome­je­nim šte­vi­lom ur, saj je jedro vsa­ke­ga poglav­ja mogo­če osvo­ji­ti raz­me­ro­ma hitro. Pro­fe­sor­jem se poleg tega ni tre­ba pre­več usta­vlja­ti pri poda­ja­nju same sno­vi, vse je zelo natanč­no in jasno razlo­že­no v knji­gi, tako da osta­ne več časa za vaje.

Pri eno­le­tnem teča­ju je tako mogo­če obde­la­ti prvi del učbe­ni­ka in vaj, kar da štu­den­tom teme­ljit pre­gled nad osno­va­mi latin­ske mor­fo­lo­gi­je in sin­ta­kse, hkra­ti pa je zelo dobra osno­va za vse, ki se nato odlo­či­jo za nada­lje­val­ni tečaj. Pri dvo­le­tnem teča­ju, kjer je mogo­če obde­la­ti tako prvi kot dru­gi del učbe­ni­ka in vaj, dobi­jo štu­den­ti pre­gled nad celo­tno mor­fo­lo­gi­jo in sin­ta­kso ter se nau­či­jo samo­stoj­ne­ga bra­nja latin­skih bese­dil. Učbe­nik že nekaj časa upo­ra­blja­jo na Uni­ver­zi na Pri­mor­skem, kjer se ita­li­ja­ni­sti­ka in zgo­do­vi­na že pou­ču­je­ta po bolonj­skem pro­gra­mu; izku­šnje štu­den­tov in nji­ho­ve pro­fe­so­ri­ce so zelo pozi­tiv­ne.

25. Kje in za kakšno ceno je mogo­če kom­plet kupi­ti?

LBB je na voljo v knji­gar­ni Filo­zof­ske fakul­te­te Uni­ver­ze v Lju­blja­ni ter v osta­lih bolje zalo­že­nih knji­gar­nah. Cena učbe­ni­ka (256 stra­ni) je 23 €, cena delov­ne­ga zvez­ka (398 stra­ni) pa 20 €. Kup­ci kom­ple­ta so upra­vi­če­ni do doda­tne­ga popu­sta. V knji­gar­ni FF so štu­den­ti upra­vi­če­ni do 35% popu­sta; kom­plet torej lah­ko dobi­jo za 28 €. Knji­gar­ne, knji­žni­ce, šole ali sku­pi­ne, ki se zani­ma­jo za nakup, se lah­ko obr­ne­jo na knji­gar­no FF, Ašker­če­va 2 (tele­fon +386 – 1-241 – 11-19, e-naslov knji­gar­na PRI ff​.uni​-lj​.si).

26. Kdaj bo v slo­ven­šči­ni izšel dru­gi del učbe­ni­ka in delov­ne­ga zvez­ka?

Pred­vi­do­ma pole­ti 2009.

27. Doda­tna vpra­ša­nja

Doda­tna vpra­ša­nja lah­ko zasta­vi­te nepo­sre­dno po e-pošti. Za vpra­ša­nja v zve­zi z rabo LBB na uni­ver­zi je mor­da naj­pri­mer­nej­ši naslov Andrew Kel­ler (akel­ler PRI mail​.col​ga​te​.edu), za vpra­ša­nja v zve­zi z rabo v sre­dnjih šolah Ste­pha­nie Rus­sell (srus­sel PRI col​le​gi​a​te​school​.org), za vpra­ša­nja v zve­zi z rabo kom­ple­ta v slo­ven­skem šol­skem in uni­ver­zi­te­tnem sis­te­mu pa David Movrin (ucbenik.lbb PRI dahs​.si). Seve­da bodo novim upo­rab­ni­kom vsi tri­je z vese­ljem poma­ga­li po svo­jih močeh.