Pogosta vprašanja o učbeniku in delovnem zvezku
Latinščina od besed do branja
Andrew Keller in Stephanie Russell; prevod in priredba David Movrin
Komplet za učenje latinščine, ki ga je pred kratkim izdala univerza Yale , v slovenskem prevodu pa Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, je namenjen začetnikom in sodi med najboljše v svetovnem merilu. Odlikuje se po jasnih razlagah ter po novem didaktičnem pristopu. Od prvih lekcij naprej se zavestno osredotoča na odlomke iz izvirnih rimskih besedil; v ospredju so Plavt, Terencij, Cezar, Ciceron, Livij, Katul, Vergilij, Horacij, Ovidij in drugi. Vsebuje slovnico in oba slovarja, tako da ni potrebe po dodatnih študijskih pripomočkih. Primeren je za srednje šole, za začetne tečaje na univerzi ter za samouke.
1. V čem se LBB razlikuje od drugih latinskih učbenikov?
2. Kdo lahko uporablja LBB?
3. Je LBB primeren pripomoček za samostojno delo?
4. Kaj je učbenik in kaj delovni zvezek?
5. Je delovni zvezek nujno potreben? Ali zadošča samo učbenik?
6. Kakšna podpora je pri uporabi LBB na voljo učiteljem?
7. Je na voljo tudi primer učnega načrta?
8. Morajo učenci vedno nositi s seboj tako učbenik kot delovni zvezek?
9. Morajo učenci temeljito obvladati slovensko slovnico, preden se s pomočjo LBB posvetijo latinski?
10. Kaj je odločalo o vsebini in obsegu posameznih poglavij?
11. Zakaj je besedišče vedno na začetku poglavja?
12. Kako so urejeni seznami besedišča?
13. Kako se je treba lotiti opomb k besedišču? Si jih je treba zapomniti v celoti?
14. Koliko sekcij je mogoče predelati pri posamezni uri?
15. Kako lahko pri poučevanju uporabljam delovni zvezek?
16. Se morajo učenci pred reševanjem vaj naučiti besedišča?
17. Zakaj v prvih poglavjih učbenika ni številnejših kratkih beril?
18. Zakaj v prvem poglavju ni glagolov in latinskih stavkov?
19. V drugem poglavju je več kot osemdeset latinskih stavkov. Morajo učenci prevesti vse?
20. Nekatere sekcije se pojavljajo med poglavji. Kako je s temi?
21. Zakaj je od sedmega poglavja dalje tako veliko kratkih in daljših beril? Kako izbrati med njimi?
22. Kaj so izročki, kako se jih uporablja?
23. Ali LBB ustreza pouku v slovenskih srednjih šolah?
24. Ali je LBB primeren pripomoček za poučevanje na univerzi po novem, »bolonjskem« sistemu?
25. Kje in za kakšno ceno je mogoče komplet kupiti?
26. Kdaj bo v slovenščini izšel drugi del učbenika in delovnega zvezka?
27. Dodatna vprašanja
— — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — –
1. V čem se LBB razlikuje od drugih latinskih učbenikov?
Dolgoročni cilj LBB je naučiti učence branja, ne le prevajanja latinščine. Vse vaje, predvsem pa berila, ki prinašajo širok izbor latinskih piscev, skušajo več kot le osvetliti novo morfološko ali sintaktično snov; poudarjajo bistvene prednosti branja latinskih besedil v izvirni obliki in z latinskim besednim redom.
Zasnova LBB in vaj temelji na izčrpnosti. Učencem ni treba kupovati nobenih dodatnih knjig. Natančnejši opis vsebine LBB je na voljo spodaj, v odgovoru na četrto vprašanje.
LBB skuša učencem rimsko kulturo in civilizacijo predstaviti skozi branje izvirnih odlomkov iz latinske književnosti. Predstavljeni avtorji segajo od Plavta in Enija do Makrobija, poudarek pa je na najpomembnejših piscih klasične dobe – na Ciceronu, Cezarju, Liviju, Salustiju, Katulu, Vergiliju in Ovidiju. LBB je tako hkrati slovnica in čitanka.
2. Kdo lahko uporablja LBB?
LBB v Združenih državah uporabljajo dijaki v srednjih šolah ter udeleženci začetnih latinskih tečajev na univerzi. LBB ne zahteva predznanja in predpostavlja le resno željo po trdnem znanju latinščine.
3. Je LBB primeren pripomoček za samostojno delo?
Da, predvsem zaradi svoje izčrpnosti. Vsak nov slovnični pojav je temeljito razložen. Poleg tega je v besedilu mnogo kratkih navodil, zapisanih Z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI, ki učence nagovarjajo neposredno. Tu so zato, da ne bi nihče spregledal katere od točk, ki se jih je treba res dobro naučiti. Pri samostojnem delu pomagajo tudi številne vaje za ponavljanje snovi. Učitelji, ki se zanimajo za LBB, se lahko poleg tega z vprašanji obrnejo tudi neposredno na avtorja ali na prevajalca; tudi pripombe z nasveti za izboljšavo bodo zelo dobrodošle.
4. Kaj je učbenik in kaj delovni zvezek?
a) UČBENIK
Vsako poglavje se začne s seznamom novih besed , ki si jih je treba zapomniti. Besedišče vsebuje besede, ki se pogosto pojavljajo v karseda širokem izboru klasičnih avtorjev. V številnih poglavjih je treba hkrati z novim besediščem obravnavati tudi novo morfološko in sintaktično snov; besedišče je kljub temu vedno na prvem mestu, ki skuša poudariti njegovo pomembnost ter učence spodbuditi, naj ga čimprej osvojijo.
Opombe k besedišču , ki v vsakem poglavju sledijo seznamu novih besed, vsebujejo pomembne podatke o obliki novih besed ter o novi morfologiji. Tu so zato, da jih je lažje najti; učenci se bodo k njim vračali med osvajanjem nove snovi. V opombah so tudi razlage za tiste učence, ki jih zanima razvoj latinščine in korenine latinskih besed.
Neposredno za opombami k besedišču je v vsakem poglavju krajši seznam nekaterih slovenskih in tujih besed, ki so bodisi prevzete bodisi sorodne s tistimi v novem besedišču.
Nato v vsakem poglavju sledijo sekcije z novo morfologijo in sintakso . Kadar se je pri obravnavi nove snovi smiselno opreti na delovni zvezek, je to navedeno posebej. Več o tem spodaj, v odstavkih o vajah.
Od drugega poglavja dalje obravnavi nove snovi sledijo kratka berila ; to so nepotvorjeni latinski odlomki iz širokega izbora antičnih piscev. Vsak odlomek je opremljen s kratkim uvodom, ki predstavi kontekst besedila, ter s slovarskimi gesli k tistim besedam, ki niso zajete v že obravnavanem besedišču.
Od četrtega poglavja dalje so poleg kratkih beril tudi daljša berila . Tudi to so nepotvorjeni latinski odlomki. Poleg njih so tudi kratki življenjepisi avtorjev in opisi del, odkoder odlomki izvirajo.
Kratka in daljša berila so urejena v kronološkem zaporedju. To daje učencem osnovno predstavo o zgodovini in razvoju latinske književnosti ter spodbuja zanimanje zanjo.
Od desetega poglavja dalje so poleg daljših beril tudi zvezna berila . Tu se lahko učenci seznanijo z dvema daljšima pesniškima besediloma (Vergilijeva Eneida in Ovidijeve Metamorfoze), prav tako opremljenima s krajšim uvodom in dodatnim besediščem. V enajstem poglavju se jim pridružita tudi dve daljši prozni besedili (Ciceronova Oratio prima in Catilinam ter Salustijevo delo Bellum Catilinae).
Učbenik vsebuje tudi latinsko-slovenski in slovensko-latinski slovar , morfološki dodatek ter indeks obravnavanih avtorjev in odlomkov .
b) DELOVNI ZVEZEK
Naloge v delovnem zvezku lahko uporabljamo na tri načine: za utrjevanje nove snovi med urami, za domače delo ter za dopolnilni ali dodatni pouk. Vaj je zaradi tega dosti več, kot jih je pri pouku navadno sploh mogoče predelati.
Novo besedišče nastopa v vajah le takrat, ko to terja nova snov. Pri obravnavi tretje deklinacije se je med utrjevanjem nove snovi denimo nujno opreti na nove samostalnike iz te deklinacije.
Po potrebi so v vajah tudi naloge, ki se osredotočajo na slovensko slovnico.
Na koncu vsakega poglavja so naloge za utrjevanje. To so stavki v sintetični latinščini; osredotočeni so na urjenje vsega novega besedišča, morfologije in sintakse v posameznem poglavju. Namenjeni so tudi ponovni uporabi in s tem utrjevanju besedišča iz prejšnjih poglavij. Stavki za utrjevanje vsebujejo tako latinske stavke, ki jih je treba prevesti v slovenščino, kot slovenske stavke, ki jih je treba prevesti v latinščino.
V vajah je tudi vrsta izročkov . Ti povzemajo novo snov v posameznem poglavju. Ker so vse strani perforirane, je mogoče izročke iztrgati; učitelji se lahko nanje opirajo pri razlagi snovi, učenci pa tudi pri domačem delu.
Na koncu vaj so tudi predloge za pisanje sinopsisa . Učenci ali učitelji jih lahko iztrgajo in po potrebi preslikajo.
Tudi na koncu delovnega zvezka so morfološki dodatek, latinsko-slovenski in slovensko-latinski slovar, tako da imajo učenci pri študiju ter pri pisanju domačih nalog vse potrebno takoj pri roki.
5. Je delovni zvezek nujno potreben? Ali zadošča samo učbenik?
Komplet skuša biti karseda prilagodljiv in učiteljem omogočati načrtovanje pouka v skladu s potrebami učencev. Kljub temu je treba učbenik in vaje uporabljati skupaj.
V vajah so naloge za sprotno ponazoritev nove snovi. Poleg tega so od drugega poglavja dalje pri vsakem poglavju tudi naloge za utrjevanje, namenjene krepitvi novega besedišča, morfologije in sintakse. Namenjene so tudi ponovni rabi in krepitvi besedišča iz prejšnjih poglavij. V nalogah za utrjevanje so tako latinski stavki za prevajanje v slovenščino kot slovenski stavki za prevajanje v latinščino. Na voljo je dovolj vaj za sprotno delo pri pouku, za domačo nalogo ter za dodatni ali dopolnilni pouk. V vajah je tudi vrsta izročkov, ki povzemajo novo snov v posameznem poglavju. Delovni zvezek torej ponuja pripomočke za utrjevanje snovi in je kot tak pri študiju nepogrešljiv.
Ker znajo učenci z vsakim poglavjem več besedišča in slovnice, se tudi število beril z vsakim naslednjim poglavjem veča; berila tako pri učenju jezika dobivajo vse bolj osrednjo vlogo. V drugem delu je zato novo morfologijo in sintakso načeloma možno uriti s pomočjo beril in se pri tem manj opirati na delovni zvezek. Kljub temu je tudi v teh poglavjih novo snov smiselno utrjevati s pomočjo vaj, napisanih posebej za ponazoritev snovi v posameznih sekcijah.
6. Kakšna podpora je pri uporabi LBB na voljo učiteljem?
Z vprašanji in pripombami se je mogoče obrniti neposredno na avtorja (Andrew Keller in Stephanie Russell, akeller PRI mail.colgate.edu oziroma srussel PRI collegiateschool.org) ali prevajalca (David Movrin, ucbenik.lbb PRI dahs.si).
7. Je na voljo tudi primer učnega načrta?
Avtorja bosta vsakomur, ki ga to zanima, z veseljem poslala svoj učni načrt ter pomagala z nasveti za načrtovanje pouka. Enako velja za prevajalca. Učitelji, ki uporabljajo LBB in bi radi svoje izkušnje ter pripombe delili z drugimi, jih lahko pošljejo avtorjema (akeller PRI mail.colgate.edu oziroma srussel PRI collegiateschool.org) ali prevajalcu (ucbenik.lbb PRI dahs.si); povsod bodo zelo dobrodošle.
8. Morajo učenci vedno nositi s seboj tako učbenik kot delovni zvezek?
Delovni zvezek je natisnjen na perforiranem papirju; mnogi učenci tako raje iztrgajo samo liste z vajami, ki sodijo k trenutno obravnavanemu poglavju, in jih kasneje spet shranijo v mapo. S seboj je treba torej nositi samo učbenik ter po nekaj listov iz delovnega zvezka.
9. Morajo učenci temeljito obvladati slovensko slovnico, preden se s pomočjo LBB posvetijo latinski?
Dobro poznavanje slovnične ureditve pri drugem jeziku je koristno, ni pa nujno. Obvladovanje slovenske slovnice gotovo pomaga pri učenju novega jezika, vendar se avtorja zavedata, da postaja resno ukvarjanje s slovnico v številnih šolah vse večja redkost. Knjiga zato pri vsakem novem sintaktičnem pojavu navaja primere v slovenščini in latinščini; kjer je mogoče, so vključene tudi primerjave med slovensko in latinsko slovnico. Vaje skušajo utrditi znanje o temeljnih slovničnih pojmih in se pogosto posvečajo tudi slovenski slovnici.
10. Kaj je odločalo o vsebini in obsegu posameznih poglavij?
Pri vsebini je odločalo predvsem prizadevanje, da bi skupaj nastopala poglavja iz morfologije in sintakse, ki jih je najlažje poučevati hkrati, ter da bi se snov od poglavja do poglavja logično povezovala in stopnjevala. Besedišče vsebuje besede, ki se nenehno pojavljajo pri številnih latinskih piscih; v posameznih poglavjih so besede, ki se prilegajo morfologiji in sintaksi poglavja in hkrati omogočajo ustvarjanje novih latinskih stavkov; ti so sintetični, vendar hkrati natančno odslikavajo latinsko jezikovno rabo.
Avtorja sta odkrila, da je s posvečanjem pozornosti vsebini in obsegu obveznega besedišča mogoče ustvarjati živahnejše in kompleksnejše latinske stavke, s katerimi se nato utrjuje nova snov. Prizadevala sta si, da bi se vsaka nova beseda v sintetičnih latinskih stavkih ali kratkih berilih pojavila vsaj petkrat, ne da bi pri tem trpela avtentična jezikovna raba v sintetičnih stavkih.
11. Zakaj je besedišče vedno na začetku poglavja?
Postavljanje besedišča na prvo mesto poudarja njegovo pomembnost ter učence spodbuja, da ga pri obravnavi posameznega poglavja osvojijo čimprej.
12. Kako so urejeni seznami besedišča?
Besedišče je urejeno po besednih vrstah. V posameznem poglavju so te razvrščene takole:
samostalniki (od prve do pete deklinacije; v sklopu posamezne deklinacije so urejeni po abecedi),
glagoli (od prve do četrte konjugacije; v sklopu posamezne konjugacije so urejeni po abecedi, sledijo jim nepravilni glagoli),
pridevniki (najprej prva in druga deklinacija, nato tretja deklinacija; v sklopu posameznega tipa so urejeni po abecedi),
ostale besede (vključno s predlogi, prislovi, vezniki in členicami).
13. Kako se je treba lotiti opomb k besedišču? Si jih je treba zapomniti v celoti?
V opombah k besedišču je veliko pomembnih podatkov, zato je vedno dobro, da si jih učenci preberejo. Učitelji naj v skladu s svojim načrtom nato izpostavijo najpomembnejše točke, ki naj si jih učenci zapomnijo. Zlasti v začetnih poglavjih je v opombah k besedišču veliko razlag v zvezi z obliko slovarskih gesel ter z novo morfologijo. Razlage so tam zato, da jih učenci lažje najdejo; smiselno je, da se med učenjem večkrat vračajo k njim.
Mnoge latinske besede imajo poleg pomenov, navedenih v seznamu besedišča, še vrsto drugih; ti so velikokrat vključeni v opombe k besedišču. Ko se učenci posvečajo vajam ter berilom, lahko v teh opombah poiščejo razlago k manj običajnim pomenom teh besed v določenem kontekstu. Koristno je, da se tudi učitelji med branjem z učenci večkrat vračajo k opombam in jih opozarjajo na te dodatne pomene.
14. Koliko sekcij je mogoče predelati pri posamezni uri?
Število sekcij, ki jih je mogoče predelati pri posamezni uri, je močno odvisno od obsega sekcije, dolžine ure ter ravni skupine. Iz tega razloga ni mogoče postavljati splošnih pravil. Pri obravnavi nove snovi je pomembno, da se učitelji čimprej posvetijo vajam in tako učencem omogočijo aktivno utrjevanje. Dobro je, če se ure, kjer se obravnava nova snov, lahko iztečejo v vajo; da se torej ne končajo z obravnavo sekcije, ki ji ne sledi nobena vaja. (Na primer: §2 se ne konča z vajo, zato je pri uri smiselno hkrati predstaviti §2 in §3, tako da se učenci nato lahko lotijo vaj k obema sekcijama.)
15. Kako lahko pri poučevanju uporabljam delovni zvezek?
Vaje je mogoče uporabljati na tri načine; za utrjevanje nove snovi med uro, za domače naloge ter za dopolnilni in dodatni pouk. Nekatere vaje bodo tako učenci rešili že pri uri, brez priprave in takoj po obravnavi nove snovi. Druge bodo lahko v naslednjih dneh reševali doma ali pri urah ter tako novo snov še dodatno utrdili.
16. Se morajo učenci pred reševanjem vaj naučiti besedišča?
Če snov ne zahteva drugače, nastopa v vajah samo besedišče iz prejšnjih poglavij. Pri obravnavi tretje deklinacije se je med utrjevanjem nove snovi denimo nujno opreti na nove samostalnike iz te deklinacije, saj drugače ni mogoče uriti novih oblik.
17. Zakaj v prvih poglavjih učbenika ni številnejših kratkih beril?
Razen pri zelo redkih izjemah LBB ne spreminja in ne potvarja izvirnih latinskih odlomkov. Avtorja sta trdno prepričana, da se je branja latinščine v latinskem besednem redu mogoče dobro naučiti le z branjem nepotvorjenih latinskih izvirnikov. Berila so izbrana tako, da je z njimi mogoče utrjevati besedišče, morfologijo in sintakso, hkrati pa ponazarjajo besedni red v latinski prozi in poeziji. Ker ni nobenih prilagoditev, se berila pojavljajo šele takrat, ko znajo učenci dovolj latinske morfologije in sintakse.
Opozoriti je treba tudi, da sintetični latinski stavki v delovnem zvezku po najboljših močeh avtorjev vsebujejo le jezikovno rabo, ki se v latinščini dejansko pojavlja. V teh stavkih so pogosto cele besedne zveze iz klasičnih avtorjev; v začetku so ti stavki zato zelo pomembni. Pozneje, ko se učenci lahko spoprimejo z večjo količino latinskih izvirnikov, se število sintetičnih stavkov zmanjša.
18. Zakaj v prvem poglavju ni glagolov in latinskih stavkov?
Prvo poglavje je posvečeno morfologiji in sintaksi samostalnika ter vlogi latinskih sklonov. Slovenski učenci se s skloni sicer spoznajo že pri materinščini, vendar je latinska ureditev dovolj drugačna, da se ji je smiselno posebej posvetiti že na začetku. Izkušnja je pokazala, da so vaje v prvem poglavju učinkovito sredstvo, ki začetnike seznani s posebnostmi latinskih sklonov.
19. V drugem poglavju je več kot osemdeset stavkov. Morajo učenci prevesti vse?
LBB ponuja več vaj in stavkov za prevajanje kot jih bo večina učiteljev kdaj potrebovala. Število vaj, ki naj jih učenci rešijo, je prepuščeno posameznim učiteljem. Mnogi učitelji nekatere stavke določijo za pisno domačo nalogo, druge pustijo za prevajanje brez priprave pri pouku, tretje pa za delo s posameznimi učenci.
20. Nekatere sekcije se pojavljajo med poglavji. Kako je s temi?
Tem sekcijam, ki obravnavajo denimo rimska imena in številke, metriko in retorično izrazje, se je treba posvetiti prav tako resno kot posameznim poglavjem. V nekaterih je celo besedišče, ki naj ga učenci osvojijo; vse bodo močno okrepile njihove bralne sposobnosti ter razumevanje latinskih izvirnikov, ki se pojavljajo v poglavjih.
21. Zakaj je od sedmega poglavja dalje tako veliko kratkih in daljših beril? Kako izbrati med njimi?
Iz različnih razlogov je beril v učbeniku več, kot jih je mogoče predelati pri običajnem začetnem tečaju latinščine. Prvič, avtorja sta prepričana, da se je latinščine mogoče najbolje naučiti z branjem izvirnih latinskih odlomkov. Drugič, obsežen izbor od sedmega poglavja dalje želi učiteljem omogočiti izbiro, utemeljeno na tem, kaj jih zanima in koliko časa imajo pri pouku na voljo. Nekaterim učiteljem se zdi potrebno poezijo obravnavati podrobneje od proze, drugim se zdi obratno. Nekateri imajo štiri ali pet ur pouka na teden, drugi dve ali tri. Tretjič, avtorja upata, da bo širok izbor beril učiteljem omogočil, da nekaj beril prilagodijo tudi interesom posamezne skupine. Različna dolžina beril učiteljem omogoča, da kar najbolje izkoristijo čas, ki jim je pri pouku na voljo.
Ker je vsak odlomek opremljen z uvodnim stavkom, ki predstavi kontekst, ter s slovarjem besed, ki ne nastopajo v seznamih besedišča, izvirnikov pri urah ni težko brati tudi brez priprave.
Vsa berila so izbrana z namenom, omogočiti učencem tako utrjevanje novega besedišča, morfologije in sintakse kot tudi osvežitev starejše snovi.
22. Kaj so izročki, kako se jih uporablja?
Na koncu delovnega zvezka je za vsako poglavje na voljo več izročkov. Ti izročki povzemajo bistvene točke nove morfologije in sintakse v posameznem poglavju. Učencem bodo prišli zelo prav pri učenju nove snovi; mnogi se nanje opirajo tudi pri pisanju domačih nalog. Mnogi učitelji jih uporabljajo kot učni pripomoček pri predstavitvi nove snovi; včasih učenci spontano iztrgajo izroček iz delovnega zvezka in ga imajo pri obravnavi snovi pred seboj. (To je še posebej smiselno pri spoznavanju nove morfologije.) Nekateri učitelji od učencev zahtevajo, naj med vajami in ponavljanjem snovi izroček odstranijo.
23. Ali LBB ustreza pouku v slovenskih srednjih šolah?
LBB ustreza jezikovnim in književnim izpitnim ciljem, predpisanim v predmetnem izpitnem katalogu za splošno maturo. Dosledno označene samoglasniške dolžine so v pomoč pri nenehni vaji v »pravilnem branju latinskih besedil«, osredotočenost na izvirnike dijake nauči »razumeti izvirno latinsko besedilo in ga posloveniti«, s pomočjo številnih vaj, posnetih po izvirnikih, pa se ti učijo »tvoriti pravilne oblike, besedne zveze in stavke glede na jezikovna pravila klasične latinitete«. Uvodi k posameznim avtorjem in besedilom posredujejo »temeljno znanje o zgodovini rimske književnosti«, poglavja o latinski metriki pa urijo v »metrično pravilnem branju pesniških besedil, napisanih v najpogostejših metričnih vzorcih«. LBB se marsikje dotika tudi kulturno-civilizacijskih vsebin, vendar le v funkciji učenja jezika, saj bi knjiga sicer postala preobsežna; srednješolski učbenik, ki bi se teh vsebin loteval sistematično (in bi bil s stališča srednješolskega pouka idealno dopolnilo k LBB), v Sloveniji še naprej ostaja deziderat.
24. Ali je LBB primeren pripomoček za poučevanje na univerzi po novem, »bolonjskem« sistemu?
Da, predvsem zaradi svoje fleksibilne zasnove; učbenik je mogoče brez težav uporabljati pri poučevanju latinščine na zgodovini, arheologiji, romanistiki, umetnostni zgodovini, primerjalnem jezikoslovju, teologiji, pravu itd. Učbenik je primeren tudi za jezikovne tečaje z zelo omejenim številom ur, saj je jedro vsakega poglavja mogoče osvojiti razmeroma hitro. Profesorjem se poleg tega ni treba preveč ustavljati pri podajanju same snovi, vse je zelo natančno in jasno razloženo v knjigi, tako da ostane več časa za vaje.
Pri enoletnem tečaju je tako mogoče obdelati prvi del učbenika in vaj, kar da študentom temeljit pregled nad osnovami latinske morfologije in sintakse, hkrati pa je zelo dobra osnova za vse, ki se nato odločijo za nadaljevalni tečaj. Pri dvoletnem tečaju, kjer je mogoče obdelati tako prvi kot drugi del učbenika in vaj, dobijo študenti pregled nad celotno morfologijo in sintakso ter se naučijo samostojnega branja latinskih besedil. Učbenik že nekaj časa uporabljajo na Univerzi na Primorskem, kjer se italijanistika in zgodovina že poučujeta po bolonjskem programu; izkušnje študentov in njihove profesorice so zelo pozitivne.
25. Kje in za kakšno ceno je mogoče komplet kupiti?
LBB je na voljo v knjigarni Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter v ostalih bolje založenih knjigarnah. Cena učbenika (256 strani) je 23 €, cena delovnega zvezka (398 strani) pa 20 €. Kupci kompleta so upravičeni do dodatnega popusta. V knjigarni FF so študenti upravičeni do 35% popusta; komplet torej lahko dobijo za 28 €. Knjigarne, knjižnice, šole ali skupine, ki se zanimajo za nakup, se lahko obrnejo na knjigarno FF, Aškerčeva 2 (telefon +386 – 1-241 – 11-19, e-naslov knjigarna PRI ff.uni-lj.si).
26. Kdaj bo v slovenščini izšel drugi del učbenika in delovnega zvezka?
Predvidoma poleti 2009.
27. Dodatna vprašanja
Dodatna vprašanja lahko zastavite neposredno po e-pošti. Za vprašanja v zvezi z rabo LBB na univerzi je morda najprimernejši naslov Andrew Keller (akeller PRI mail.colgate.edu), za vprašanja v zvezi z rabo v srednjih šolah Stephanie Russell (srussel PRI collegiateschool.org), za vprašanja v zvezi z rabo kompleta v slovenskem šolskem in univerzitetnem sistemu pa David Movrin (ucbenik.lbb PRI dahs.si). Seveda bodo novim uporabnikom vsi trije z veseljem pomagali po svojih močeh.