Čudež v Avlidi

avlida

Čudež v Avli­di je gle­da­li­ška igra po moti­vih Evri­pi­do­ve Ifi­ge­ni­je v Avli­di, ki so jo učen­ci šeste­ga razre­da Wal­dorf­ske šole – po nem­ški pre­dlo­gi C. Mau­rer­ja in ob stro­kov­ni pomo­či pre­va­jal­ke Jere Ivanc, reži­ser­ja Ljup­če Todo­ro­vske­ga ter sce­no­gra­fke in kostu­mo­gra­fke Bar­ba­re Stu­pi­ca – pri­pra­vi­li za lan­sko spo­mla­dan­sko sre­ča­nje wal­dorf­skih šol na Duna­ju. Letos so jo obno­vi­li in v četr­tek 13. 3. 2008, le nekaj dni pred libe­ra­li­ja­mi, z njo raz­ve­se­li­li še slo­ven­sko stro­kov­no občin­stvo, zbra­no član­stvo Dru­štva za antič­ne in huma­ni­stič­ne štu­di­je in štu­den­te Oddel­ka za kla­sič­no filo­lo­gi­jo.

Igra ponu­ja obi­lo užit­kov za oko in uho; v dovolj avten­tič­ne kostu­me in dak­til­ske heksa­me­tre ode­ti dva­naj­stle­tni­ki – tako soli­sti kot zbo­ri­sti vseh treh zbo­rov – so gle­dal­ce pre­pri­ča­li z iskre­no igro, z ugla­še­ni­mi zbor­ski­mi govor­ni­mi par­ti­ja­mi, z živo glas­bo in evrit­mič­nim ple­som, gani­li pa vsaj do nasme­ha, če ne celo do solz, ko so v metrič­no brez­hib­ni sta­ri gršči­ni ubra­no reci­ti­ra­li Sapfi­no Stvar naj­lep­šo ali Tir­ta­jev Hera­kla rod - in ko so dekle­ta zape­la nekaj ver­zov Ifi­ge­ni­ji­ne žalo­stin­ke po Evri­pi­du, voja­ki pa spre­ga­je gla­gol máho­mai kli­ca­li na boj. – Igri je sle­dil kraj­ši sim­po­zij; nekaj vti­sov je v sple­tnem albu­mu obja­vi­la Jele­na Isak Kres.