novice

22. maja 2010

Kulturnozgodovinska pot Čez Most po modrost

Nada

 
Na začetku kulturnozgodovinske poti je niša z repliko grškega skifosa iz 5. stol. pr. Kr., okrašenega s sovico med oljčnima vejicama, katerega original (na sliki) hrani Tolminski muzej. Posodico je našel Miha Mlinar v enem izmed grobov na Mostu, sovica pa je postala simbol poti Čez most po modrost.
Na začetku kulturnozgodovinske poti je niša z repliko grškega skifosa iz 5. stol. pr. Kr., okrašenega s sovico med oljčnima vejicama, katerega original (na sliki) hrani Tolminski muzej. Posodico je našel arheolog dr. Miha Mlinar v enem izmed grobov na Mostu, sovica pa je postala simbol poti Čez most po modrost. (Slika: David Kovačič) 

V soboto, 15. maja, se je skupinica članov DAHŠ in gostov z minibusom podala na Most na Soči na kulturnozgodovinsko pot Čez Most po modrost, po kateri nas je z izrednim poznavalstvom in predanostjo popeljal njen avtor, dr. Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja. Vreme nam je bilo kljub neugodnim napovedim naklonjeno, zanimivosti, ki smo jih videli na arheološki poti in pozneje še v Tolminskem muzeju ter na Tonovcovem gradu pri Kobaridu, pa so bogato poplačale našo odločitev. Tu je izbor slik z ekskurzije (avtor vseh je David Kovačič):

 

 

Most, po katerem ima kraj svoje današnje ime ...

Most, po katerem ima kraj svoje današnje ime ...

... in cerkev sv. Lucije, po kateri se je kraj imenoval v bližnji preteklosti (od tod tudi izraz "svetolucijska kultura").

... in cerkev sv. Lucije, po kateri se je kraj imenoval v bližnji preteklosti (od tod tudi izraz "svetolucijska kultura").

Na Mostu na Soči je stalo naselje že v srednji ali pozni bronasti dobi. To je rekonstrukcija najstarejše stavbe v kraju, katere ostanki so se ohranili (1300-1000 pr. Kr.).

Na Mostu na Soči je stalo naselje že v srednji ali pozni bronasti dobi. To je rekonstrukcija najstarejše stavbe v kraju, katere ostanki so se ohranili (1300-1000 pr. Kr.).

Imena rimske naselbine na Mostu, ki je doživela svoj višek v 3. in 4. stol. po Kr., ne poznamo. Rimska hiša na sliki je imela hipokavst in sudarij.

Imena rimske naselbine na Mostu, ki je doživela svoj višek v 3. in 4. stol. po Kr., ne poznamo. Rimska hiša na sliki je imela sudarij (potilnico).

Tu je bilo doma več slovenskih izobražencev in umetnikov. Med drugim se kraj ponaša s hišo pisatelja Ivana Preglja.

Tu je bilo doma več slovenskih izobražencev in umetnikov. Med drugim se kraj ponaša s hišo pisatelja Ivana Preglja.

Tolminski muzej omogoča obiskovalcu sprehod skozi zgodovino: od neandertalčeve piščali (originala) ...

Tolminski muzej omogoča obiskovalcu sprehod skozi zgodovino: od neandertalčeve piščali (originala) ...

... prek zakladnih najdb bronaste dobe ...

... prek zakladnih najdb železne dobe ...

... in rimskih spomenikov, kakršno je to posvetilo bogu reke Soče ...

... in rimskih spomenikov, kakršno je to posvetilo bogu reke Soče ...

... ali pa te rimske pepelnice ...

... ali pa te rimske pepelnice ...

... pa do tolminskega kmečkega upora (1713) in do naše sodobnosti.

... vse do tolminskega kmečkega upora (1713) in do naše sodobnosti.

Dan smo zaključili z vzponom na arheološko najdišče Tonovcov grad. Na vrhu hriba so ostanki treh cerkva (nad dvema so zdaj znova zgradili poslopji), malce niže, v ospredju slike, pa so ostanki hiše.

Dan smo zaključili z vzponom na arheološko najdišče Tonovcov grad. Na vrhu hriba so ostanki treh poznoantičnih cerkva (nad dvema so zdaj znova zgradili poslopji), malce niže, v ospredju slike, pa so ostanki hiše.