Vabi­mo vas na tiskov­no kon­fe­ren­co ob ciklu Repli­ke iz anti­ke, ki jo Dru­štvo za antič­ne in huma­ni­stič­ne štu­di­je pri­pra­vlja sku­paj s SNG Dra­ma. Sre­ča­nje bo v pro­sto­rih SNG Dra­ma, v torek, 10. novem­bra ob 12.00; s pre­va­jal­ci, avtor­ji spre­mnih besed in ure­dni­ki se bo pogo­var­ja­la Jera Ivanc.

Repli­ke iz anti­ke so kon­cer­tna bra­nja ali bral­ne upri­zo­ri­tve sve­žih, še nik­dar upri­zor­je­nih pre­vo­dov antič­nih dram­skih moj­stro­vin. Letos bo v Mali dra­mi na spo­re­du upri­zo­ri­tev Ajshi­lo­vih Pri­be­žnic v pre­vo­du Bra­ne­ta Sene­gač­ni­ka (13. in 14. novem­ber), Sofo­klo­ve­ga Ajan­ta v pre­vo­du Kaje­ta­na Gan­tar­ja (17. in 18. novem­ber) ter Evri­pi­do­ve Hele­ne v pre­vo­du Jele­ne Isak Kres (26. in 30. novem­ber). Vse upri­zo­ri­tve se bodo zače­le ob osmih zve­čer.

Ker bo vsa­ka dra­ma na spo­re­du le dva­krat in ker je šte­vi­lo sede­žev v Mali dra­mi ome­je­no, vas vabi­mo, da si vsto­pni­ce zago­to­vi­te že zdaj; na voljo so pri bla­gaj­ni SNG Dra­ma (od 14h do 17h in od 18h do 20h, tele­fon 01 – 252-15 – 11) ter pre­ko sis­te­ma Mone­ta (od 8h do 13h, tele­fon 01 – 425-82 – 28). Cena vsto­pni­ce je 8 €, za dija­ke pa 6 €.

Pri­srč­no vablje­ni!

Ajshi­lo­ve (525 – 456 pr. Kr.) Pri­be­žni­ce, prvi ali dru­gi del izgu­blje­ne vse­bin­sko zao­kro­že­ne tetra­lo­gi­je o pet­de­se­tih Dana­je­vih hče­rah – o nji­ho­vi zavr­ni­tvi poro­ke z bra­tran­ci, Ájgip­to­vi­mi sino­vi, o nji­ho­vem begu iz Egip­ta v Grči­jo ter o pobo­ju ženi­nov na poroč­no noč, zara­di česar so v Tar­ta­ru kazno­va­ne s pre­lu­knja­ni­mi vrči – so edi­na ohra­nje­na tra­ge­di­ja, v kate­ri poleg glav­ne­ga zbo­ra, ki ima hkra­ti tudi nosil­no vlo­go, nasto­pi­ta še dva pomo­žna zbo­ra. Če je bilo tudi zbo­ristk pet­de­set, kot ugi­ba­jo neka­te­ri, so bile Pri­be­žni­ce, lirič­na dra­ma o begun­stvu, o mani­pu­la­tiv­nem oče­tu in žen­skem stra­hu pred spol­no­stjo, pra­vi mno­žič­ni spek­ta­kel. Pri­be­žni­ce so dol­go velja­le za Ajshi­lo­vo naj­sta­rej­šo ohra­nje­no tra­ge­di­jo. – Zased­ba: zbor Dana­id: Bar­ba­ra Žefran; Danaj: Jer­nej Šugman; Pelazg: Igor Samo­bor; gla­snik: Saša Taba­ko­vić.

Osre­dnji temi Sofo­klo­ve­ga (496 – 406 pr. Kr.) Ajan­ta sta samo­mor in pra­vi­ca do poko­pa. Deja­nje je posta­vlje­no v dese­to leto tro­jan­ske voj­ne, v grški tabor: homer­ski junak Ajant, povelj­nik sala­min­ske voj­ske pred Tro­jo, ute­le­še­nje moža­te vrli­ne in kre­po­sti, se po Ahi­lo­vi smr­ti pote­gu­je za nje­go­vo dra­go­ce­no boj­no opre­mo in s tem za čast dru­ge­ga naj­ve­čje­ga juna­ka za Ahi­lom, a Ahaj­ci to čast pri­so­di­jo Odi­s­e­ju. Uža­lje­ni Ajant skle­ne pobi­ti ahaj­ske voja­ške povelj­ni­ke, Ate­na pa mu omra­či um, tako da Ajant pobi­je živi­no, misleč, da ima oprav­ka z Ahaj­ci. Osra­mo­čen sto­ri samo­mor, Mene­laj in Aga­me­mnon pa nje­go­ve­mu bra­tu Tev­kru pre­po­ve­sta, da bi ga poko­pal. Pol­no­krv­na tra­ge­di­ja je zara­di spre­mem­be pri­zo­ri­šča in samo­mo­ra na odpr­ti sce­ni red­kost, a dober dokaz, da sta teo­ri­ji o treh eno­tno­stih in o odr­skem deko­ru­mu v grški dra­ma­ti­ki zgra­je­ni na trhlih teme­ljih. – Zased­ba: Ate­na: Nina Valič; Odi­s­ej: Jurij Zrnec; Ajant: Val­ter Dra­gan; vod­ja zbo­ra: Mar­ko Okorn; Tek­me­sa: Nina Valič; sel: Jurij Zrnec; Tev­ker: Voj­ko Zidar; Mene­laj: Mati­ja Roz­man; Aga­me­mnon: Igor Samo­bor.

Evri­pi­do­va (ok. 485 – 406 pr. Kr.) Hele­na sodi v sku­pi­no poznih pesni­ko­vih dram, ki raz­vi­ja­jo zvrst v smer hele­ni­stič­ne nove kome­di­je. Zasno­va­na je kot epi­log veli­ke­ga mita o tro­jan­ski voj­ni: name­sto Hele­ne je s Pari­som v Tro­jo odplu­la nje­na fan­tom­ska dvoj­ni­ca, ki jo je Hera ustva­ri­la iz zra­ka, pra­vo Hele­no pa so bogo­vi pre­ne­sli v Egipt na dvor kra­lja Pro­te­ja, kjer se sedem let po dese­tle­tni tro­jan­ski voj­ni kot bro­do­lom­ca znaj­de­ta tudi Mene­laj in nje­go­va fan­tom­ska sopro­ga: kralj Pro­tej je mrtev, zve­sta Hele­na pa se zaman ote­pa ženi­tnih ponudb nje­go­ve­ga sina. Po raz­bli­nje­nju fan­to­ma in pre­po­zna­nju sreč­nih zakon­cev sku­je Hele­na zvi­jač­ni načrt za pobeg, ki ga na kon­cu kot deus ex machi­na sreč­no raz­ple­te njen božan­ski brat Kastor. V tej ›tra­ge­di­ji s sreč­nim kon­cem‹ Evri­pid pro­ble­ma­ti­zi­ra Hele­ni­no kriv­do ozi­ro­ma nje­no raz­re­ši­tev, po kate­ri bi bilo mogo­če Hele­no s pre­no­som kriv­de na pri­ka­zen reši­ti sla­be­ga gla­su, in se hkra­ti spra­šu­je o smi­sel­no­sti voj­ne. – Zased­ba: Tev­ker: Voj­ko Zidar; vod­ja zbo­ra: Nina Iva­ni­šin; Mene­laj: Uroš Fürst; star­ka: Meto­da Zor­čič; prvi sel: Zvo­ne Hri­bar; Teo­no­ja: Meto­da Zor­čič; Teo­kli­men: Voj­ko Zidar; Kastor: Zvo­ne Hri­bar.

(Iz gle­da­li­ške­ga lista)