P.O. Naso/N. Grošelj: FASTI

 

400px-roman-calendar1

 

Pri ISH je izšel inte­gral­ni pre­vod Ovi­di­je­vih Fastov pod naslo­vom »Rim­ski kole­dar«. Zaen­krat je na voljo v knji­gar­ni Vale-Novak in v Modri­ja­no­vi knji­gar­ni.

Pesni­tev, zdaj prvič na voljo v inte­gral­nem slo­ven­skem pre­vo­du, je zani­mi­va z več vidi­kov. Je eden glav­nih virov za antič­no mito­lo­gi­jo, kul­tu­ro in reli­gi­jo, saj pri­na­ša šte­vil­ne stvar­ne nadrob­no­sti obi­ča­jev in pra­zno­vanj, ki bi nam sicer osta­le nezna­ne, kot tudi vpo­gled v antič­no izro­či­lo o izvo­ru šeg in obre­dov. Poleg tega pa raz­i­sko­val­ci v Kole­dar­ju prav v zadnjih dese­tle­tjih odkri­va­jo ino­va­tiv­ne pri­je­me in pomen­ske odten­ke, ki ustvar­ja­jo duho­vi­tost, dvo­u­mnost, mor­da celo pri­kri­to sub­ver­ziv­nost do soča­sne­ga poli­tič­ne­ga reži­ma.

Poleg šir­še zna­nih del, kot sta Ume­tnost lju­be­zni in Meta­mor­fo­ze, je rim­ski ele­gik in epik Publij Ovi­dij Nazon med dru­gim zlo­žil pesni­tev v ele­gič­nem dis­ti­hu z naslo­vom Kole­dar (Fasti), ki jo je ver­je­tno pisal soča­sno z Meta­mor­fo­za­mi. Po svo­jih bese­dah je – vsaj prvo­tno – zasno­val po eno knji­go za vsa­ke­ga izmed dva­naj­stih mese­cev v letu, ven­dar se je ohra­ni­lo le prvih šest knjig, od janu­ar­ja do juni­ja. Pesnik pri obrav­na­vi sno­vi kro­no­lo­ško napre­du­je malo­ne od dne do dne in pri vsa­kem datu­mu upe­sni motiv, ki se nave­zu­je nanj. V moti­vih, ki zazna­mu­je­jo posa­me­zne dni, se pre­ple­ta­ta dve temi: po eni stra­ni opi­si rim­skih obi­ča­jev in obre­dov ter raz­la­ge nji­ho­ve­ga izvo­ra, po dru­gi pa astro­nom­ski podat­ki o vzho­dih in zaho­dih ozvez­dij ter grški miti, ki se nana­ša­jo nanje.

Tako Kole­dar ni kori­sten le za štu­den­te in  raz­i­sko­val­ce kla­sič­ne filo­lo­gi­je in mito­lo­gi­je, tem­več za vsa­ko­gar, ki želi spo­zna­va­ti antič­ne mite in legen­de »iz prve roke«, v ume­tni­ško dovr­še­ni obli­ki.