Čez Most po modrost

V sobo­to, 15. maja, se je sku­pi­ni­ca čla­nov DAHŠ in gostov z mini­bu­som poda­la na Most na Soči na kul­tur­no­zgo­do­vin­sko pot Čez Most po modrost, po kate­ri nas je z izre­dnim pozna­val­stvom in pre­da­no­stjo pope­ljal njen avtor, dr. Miha Mli­nar iz Tol­min­ske­ga muze­ja. Vre­me nam je bilo kljub neu­go­dnim napo­ve­dim naklo­nje­no, zani­mi­vo­sti, ki smo jih vide­li na arhe­o­lo­ški poti in pozne­je še v Tol­min­skem muze­ju ter na Tonov­co­vem gra­du pri Koba­ri­du, pa so boga­to popla­ča­le našo odlo­či­tev. Tu je izbor slik z ekskur­zi­je (avtor vseh je David Kova­čič):

 

Most, po katerem ima kraj svoje današnje ime ...
Most, po kate­rem ima kraj svo­je dana­šnje ime …
... in cerkev sv. Lucije, po kateri se je kraj imenoval v bližnji preteklosti (od tod tudi izraz "svetolucijska kultura").
… in cer­kev sv. Luci­je, po kate­ri se je kraj ime­no­val v bli­žnji pre­te­klo­sti (od tod tudi izraz »sve­to­lu­cij­ska kul­tu­ra«).
Na Mostu na Soči je stalo naselje že v srednji ali pozni bronasti dobi. To je rekonstrukcija najstarejše stavbe v kraju, katere ostanki so se ohranili (1300-1000 pr. Kr.).
Na Mostu na Soči je sta­lo nase­lje že v sre­dnji ali pozni bro­na­sti dobi. To je rekon­struk­ci­ja naj­sta­rej­še stav­be v kra­ju, kate­re ostan­ki so se ohra­ni­li (1300 – 1000 pr. Kr.).
Imena rimske naselbine na Mostu, ki je doživela svoj višek v 3. in 4. stol. po Kr., ne poznamo. Rimska hiša na sliki je imela hipokavst in sudarij.
Ime­na rim­ske nasel­bi­ne na Mostu, ki je doži­ve­la svoj višek v 3. in 4. stol. po Kr., ne pozna­mo. Rim­ska hiša na sli­ki je ime­la suda­rij (potil­ni­co).
Tu je bilo doma več slovenskih izobražencev in umetnikov. Med drugim se kraj ponaša s hišo pisatelja Ivana Preglja.
Tu je bilo doma več slo­ven­skih izo­bra­žen­cev in ume­tni­kov. Med dru­gim se kraj pona­ša s hišo pisa­te­lja Iva­na Pre­glja.
Tolminski muzej omogoča obiskovalcu sprehod skozi zgodovino: od neandertalčeve piščali (originala) ...
Tol­min­ski muzej omo­go­ča obi­sko­val­cu spre­hod sko­zi zgo­do­vi­no: od nean­der­tal­če­ve pišča­li (ori­gi­na­la) …
... prek zakladnih najdb bronaste dobe ...
… prek zakla­dnih najdb žele­zne dobe …
... in rimskih spomenikov, kakršno je to posvetilo bogu reke Soče ...
… in rim­skih spo­me­ni­kov, kakr­šno je to posve­ti­lo bogu reke Soče …
... ali pa te rimske pepelnice ...
… ali pa te rim­ske pepel­ni­ce …
... pa do tolminskega kmečkega upora (1713) in do naše sodobnosti.
… vse do tol­min­ske­ga kmeč­ke­ga upo­ra (1713) in do naše sodob­no­sti.
Dan smo zaključili z vzponom na arheološko najdišče Tonovcov grad. Na vrhu hriba so ostanki treh cerkva (nad dvema so zdaj znova zgradili poslopji), malce niže, v ospredju slike, pa so ostanki hiše.
Dan smo zaklju­či­li z vzpo­nom na arhe­o­lo­ško naj­di­šče Tonov­cov grad. Na vrhu hri­ba so ostan­ki treh pozno­an­tič­nih cer­kva (nad dve­ma so zdaj zno­va zgra­di­li poslo­pji), mal­ce niže, v ospred­ju sli­ke, pa so ostan­ki hiše.