Aristofanova demagoška komedija nam postavlja ključno vprašanje: je demagogija res nekaj slabega? Odgovor na to na videz preprosto vprašanje ni lahek niti enoznačen, ugotavlja prevajalka Maja Sunčič, saj nas podrobno branje opozarja na velike kulturne razlike med antično atensko in sodobnimi demokracijami ter nas svari pred poenostavitvami. Izhodiščni pomen besed demagogija in demagog je nevtralen ali pozitiven, kar vidimo tudi v Aristofanovi demagoški komediji.
Čeprav Aristofan demagoge silovito napada, njegovi demagoški komediji Vitezi (prvič uprizorjena l. 424 pr. Kr.) in Ptiči (prvič uprizorjena 414 pr. Kr.) pokažeta, kaj vse lahko dosežemo z demagogijo. Komični junak nastopa kot pameten državljan, za katerega se izkaže, da ima vse zmožnosti demagoga, ko pa dobi pravico, da spregovori, se upre demagogu in sam postane demagog. Po drugi strani nas Aristofan opozarja na nevarnosti demagogije, s čimer kritizira demokracijo in jo napada kot družbeno ureditev. Pokaže, da je ljudstvo nestanovitno in nezanesljivo, sprejema obljube, podkupnine in prilizovanja demagogov, ki pa so hitro nadomestljivi z novimi. Aristofanova demagoška komedija preigrava različne možnosti odnosa med politikom in ljudstvom, ki v komičnem kontekstu mnogokrat mejijo na pornografijo in prostitucijo.